27. februar 2007

GLIVE - GOBE IN GOBAR

Glive - gobe in gobar?Gobe so resnično čudež. Iz mikroskopsko majhnih trosov zrastejo v zemlji ali na drevesih tanke, dolge niti, hife, ki se sčasoma razvijejo v raztegnjeno vatsko podgobje, micelj. Če je prehrana micelija zadostna in če ima ta dovolj vlage, se vlakna podgobja odebelijo in dvignejo iz podlage. Nastane plodišče (trosnjak) ali, kakor rečemo, goba.

Ko hodimo po naravi opazimo njene lepote. Gobe ne rastejo zgolj za kuharske sladokusce, pač pa opravljajo pomembno nalogo pri izmenjavo snovi v naravi. Pravi ljubitelji gob jih zato nabirajo s premislekom in varujejo svoje ljubljenke; ne izropajo rastišča do konca in tudi brezsrčno ne uničujejo strupenih gob.

Gobe niso osnovno živilo, marveč bolj začimba. Ker imajo skromno prehrambeno vrednost, so primerne tudi za tiste, ki pazijo na kalorije.

Pravi gobar ne gleda na gobo samo kot na potrošniško dobrino, temveč so zanj glive živi, sestavni del narave, ki je nujno potreben za ohranjanje biološkega ravnotežja.

Še nekaj misli o »gobarjih in gobarjenju«

Vsakdo, ki se poda nabirati gobe, bi moral poznati veljavne predpise o varstvu narave in samoniklih gliv. Predvsem pa bi se v naravi morali obnašati kulturno in spoštljivo do vseh naravnih danosti, ki nas obkrožajo… Poleg članov društev, le redki namreč poznajo veljavno Uredbo o zaščiti samoniklih gliv (Ur.l. RS, 57/98), s katero je med drugim določeno, da ne nabiramo več kot 2 kg gob na dan ali pa lahko utrgamo eno gobo, ki je lahko težja, goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto, prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškoduje rastišče ali podgobje, gobe je treba grobo očistiti že na rastišču,

gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni košari...

Njeno izvajanje oz. nadzor nad izvajanjem Uredbe je milo rečeno pomanjkljiv. Z vandalizmom, onesnaževanjem, in nenazadnje nespoštovanjem pravil prijaznega načina gobarjenja, se povzroča naravi nepopravljivo škodo. Jezi domačinov zaradi vandalizma v gozdu in na poljih se pridružujemo tudi člani društva. Med organizirane gobarje oz. člane društev ne prištevamo take »gobarje«, ki v času rasti gob brez pomislekov v naravi počnejo, kar ne bi smeli. Žal lahko v naravi vsakdo počne kar se mu zahoče, saj nadzora skoraj ni, domačini so nemočni, člani društev prav tako.

Nesprejemljivo se nam tudi zdi, da lahko posameznik formalno pravno uredi dopolnilno dejavnost za nabiranje gob brez kakršnega koli preizkusa znanja o poznavanju gliv in predpisov s tega področja. Prav tako ni sprejemljivo, da lahko vsakdo nabira gobe in jih prodaja, dovoljeno količino, ki jo lahko nabere sam ali skupaj z družinskimi člani ne da bi poznal nevarnosti zastrupitev, strupenih ali vsaj smrtno strupenih gob in njihovih značilnosti, zaščitenih oz. ogroženih vrst gob in ne nazadnje o pravilih naravi prijaznega načina gobarjenja. Vsakdo, ki se poda gobariti, bi moral imeti našteta znanja, še posebej posamezniki ki se ukvarjajo s prodajo in odkupom.

Sprašujemo se tudi kako deluje odkup gob, saj so pogosto primeri prodaje mimo dovoljenega odkupa.

Ne moremo tudi mimo dejstva, da se samonikle glive lahko prodajajo na tržnicah brez predhodnih preverjanj vrste in njihove užitnosti.

Opozoriti moramo tudi na to, da bi glive kot tretje kraljestvo v naravi morale najti svoj prostor tudi v Naturi 2000.

Zaradi pomena gliv za ohranjanje neprecenljivega narodnega bogastva, ki ga imamo v gozdu, pričakujemo, da bo država temu namenila bistveno več pozornosti. Obstoječo zakonodajo je nujno dopolniti in se približati predpisom, ki veljajo v EU. Že pred pridružitvijo Slovenije v EU smo na to problematiko opozorili z dvema posvetoma.

Ni komentarjev: