PRAVILA IN KODEKS

---

Na podlagi določb Zakona o društvih (Ur.l. RS, št. 64/2011), je zbor članov Gobarskega- mikološkega društva Slovenske Istre, Koper, dne 29.03.2019 sprejel spremembe in dopolnitve ter dne 27.06.2020 prečiščeno besedilo svojih Pravil, kot sledi

P R A V I L A

GOBARSKEGA-MIKOLOŠKEGA DRUŠTVA SLOVENSKE ISTRE

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

(1) Gobarska družina Koper se je na osnovi sklepa občnega zbora društva z dne 1.7.1997 in 23.6.2002 preimenovala v GOBARSKO-MIKOLOŠKO DRUŠTVO SLOVENSKE ISTRE, z italijanskim besedilom ASSOCIAZIONE MICOLOGICA DELL'ISTRIA SLOVENA (v

nadaljnjem besedilu: društvo).
(2) Sedež društva določa zbor članstva s sklepom. Društvo ima sedež v Kopru.

2. člen

(1) Društvo združuje fizične osebe, da bi skupno dosegli večjo stopnjo varovanja narave, naravnih znamenitosti in mikoflore v Slovenski Istri ter drugje, kjer se člani društva izobražujejo in

nabirajo glive.
(2) Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki deluje v skladu s pravnim redom Republike

Slovenije (v nadaljnjem besedilu; RS) kot samostojna, neprofitna, nevladna organizacija v javnem interesu zaradi uresničevanja ljubiteljskih in znanstveno strokovnih interesov, opredeljenih v teh Pravilih.
(3) Društvo deluje na območju občin Ankaran, Izola, Koper, Piran ter v sosednjih občinah.

3. člen 

(1) Društvo ima svoj žig z napisom: GOBARSKO-MIKOLOŠKO DRUŠTVO SLOVENSKE ISTRE v italijanskem prevodu: Associazione micologica dell’ Istria Slovena in simbolom dveh karžljev. Žig je pravokotne oblike, velikosti 6,2 x 2,3 cm.

(2) Društvo ima svoj zaščitni znak (opis: dva karžlja) in svojo značko, ki je identična zaščitnemu znaku.

4. člen

(1) Člani društva so pri svojem delu samostojni, upoštevati pa morajo odločitve in sklepe, ki jih sprejmejo organi društva.

(2) Člani društva se lahko organizirajo v sekcije.

5. člen

(1) Društvo se lahko na podlagi sklepa organov društva in sklenjene pogodbe vključi v sorodne domače ali tuje organizacije in društva, če to ni v nasprotju z veljavnimi predpisi in zakonskimi določili RS.

(2) Društvo se vključuje v programe lokalnega in nacionalnega pomena. S svojim delovanjem na področju ohranjanja narave ima status društva oz. nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu. Društvo si bo prizadevalo pridobit status nevladne organizacije, ki deluje v javnem

interesu tudi na področju kmetijstva in gozdarstva, izobraževanja, zdravstvenega varstva ter na ostalih področjih.

II. NAMEN IN NALOGE DRUŠTVA

6. člen

Društvo s svojim delovanjem uresničuje naslednja načela in naloge:

1. spoštuje določila zakona o društvih, zakona o nevladnih organizacijah, zakona o ohranjanju

narave, zakona o varstvu okolja. Posebno še: zakonodajo s področja kmetijstva, gozdarstva, prehrane, izobraževanja, zdravstva ter drugo republiško in lokalno zakonodajo s področja varovanja okolja in ohranjanja narave ter še posebej varovanja gliv/gob v naravnem okolju. Skladno s programom razvoja kmetijstva in gozdov oz. gozdnega gospodarstva, predstavlja pomen gliv/gob za gospodarjenje z gozdovi.

2. aktivno se zavzema za zmanjševanje onesnaževanja in obremenjevanje narave in okolja z emisijami, odpadki in nevarnimi snovmi,

3. prizadeva si za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti, za zmanjšanja onesnaženosti okolja in spodbujanja kmetijskega gospodarstva,

4. odkriva razširjenost užitnih, neužitnih in zlasti strupenih vrst gob ter posveča posebno pozornost spoznavanju strupenih gliv/gob med prebivalstvom,

5. predlaga ukrepe za: zaščito posameznih vrst gliv, daje pobude za oblikovanje in poenotenje predpisov na področju mikologije, zaščite gob, varstva okolja in ohranjanja narave, usklajeno izvajanje vzgoje, izdajo strokovne literature in aktivnosti propagandnega značaja,

6. predstavlja in opozarja na zavarovane gobe v RS in na gobe iz Rdečega seznama v RS ter na količinsko nabiranje gliv/gob in gozdnih sadežev v okviru zakonskih predpisov,

7. s svojo dejavnostjo širi poučevanje in znanje o glivah med prebivalstvom,

8. skrbi za uresničevanje nalog društva s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi programi,

9. vključuje člane v programe izobraževalnega sistema s področja mikologije,

   10. na svojih področjih odkriva in išče nove vrste gliv ter zbira slovenska imena gliv ter

       terminološko gradivo s področja gobarstva,

   11. proučuje glive/gobe tudi na ostalih področjih,

   12. z razstavami, predavanji in objavljanjem strokovnih prispevkov in informacijami v sredstvih

       javnega obveščanja širi znanje o glivah med prebivalstvom in skrbi za pravilen odnos do

       narave ter o pomenu gliv/gob za kmetijsko gospodarstvo in gozdarstvo,

   13. na področju zdravstva si prizadeva s predavanji, izobraževanji, delavnicami ipd. osveščati in izobraževati ciljne skupine o nevarnostih zastrupitev z glivami/gobami zardi zamenjave

       užitnostih vrst gliv/gob s strupenimi ali smrtno strupenimi,

   14. s svojimi determinatorji/določevalci sodeluje z znanstveno-raziskovalnimi institucijami na

       področju mikologije, ohranjanja narave, kmetijstva in gozdarstva,

   15. skrbi s članstvom in ostalimi državljani za pravilen odnos do narave, predvsem na področju

       zaščite, varovanja in izkoriščenja mikolfore,

   16. sodeluje pri ustvarjanju pogojev za izvajanje programov na področju ozaveščanja otrok,

       mladine in širše javnosti za celovito zaščito narave, biotske raznovrstnosti in o pomenu

       gliv/gob za kmetijstvo, gozd in gospodarstvo,

   17. v skladu s svojimi programi zagotavlja izobraževanje otrok, učencev, dijakov in študentov
       

       v zainteresiranih vzgojno-izobraževalnih organizacijah o pomenu sveta gliv/gob za naravno ravnovesje, o gospodarskem pomenu, vrstah, prehranjevanju ter drugimi vsebinami prilagojenimi učnim programom,

18. preko svojih članov objavlja strokovne članke in prispevke v sredstvih javnega obveščanja ter ponuja prebivalstvu javna predavanja za ohranjanje mikoflore in obravnavanega področja ter o njegovem pomenu za naravno ravnovesje, kmetijsko in gozdno gospodarstvo, idr.,

19. povezuje se s sorodnimi društvi, zvezami in ustanovami tako doma kot v tujini, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo, če se pokaže interes in pomaga ostalim gobarskim in drugim društvom pri uresničevanju nalog,

20. predlaga delegate in kandidate za organe društva, drugih organizacij in zvez katerih je član ter s svojimi delegati tvorno sodeluje v teh organih,

21. izobražuje člane društva in determinatorje/določevalce društva - organizira izobraževanje, seminarje, predavanje, tabore, delavnice, idr.,

22. prizadeva za varovanje narave pred požari, nevarnosti pri nabiranju gozdnih sadežev, zavarovanih gliv/gob, ipd.

23. uresničuje javna pooblastila in koncesij,

24. zagotavlja materialne, finančne in kadrovske pogoje za uresničevanje ciljev in namenov,

    zaradi katerih je društvo ustanovljeno,

25. pridobiva mlade za izpolnjevanje programov društva,

26. organizira druženje članov društva,

27. usmerja, organizira in vodi akcije za čim širše poznavanje dejavnosti društva,

28. uresničuje sklepe, sprejete na zborih članov in drugih organih društva,

29. opravlja druge naloge in dejavnosti za katere se društvo opredeli s programi dela in sklepi

    organov društva.

    
    

III. DEJAVNOST DRUŠTVA

7. člen

Po Standardni klasifikaciji – SKD 2008 društvo opravlja dejavnosti:

1.	G 47.890	Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom
2.	G 47.990	Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
3.	I 56.290	Druga oskrba z jedmi (pogostitev članov in gostov društva)
4.	J 58.110	Izdajanje knjig
5.	J 58.140	Izdajanje revij in druge periodike
6.	J 58.190	Drugo založništvo
7.	M 72.190	Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije (popisovanje in raziskovanje rastišč gliv/gob)
8.	N 82.300	Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
9.	P 85.590	Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (izvajanje tečajev in izpitov na področju mikologije)
10.	P 85.600	Pomožne dejavnosti za izobraževanje (strokovno vodenje in nabiranje primerkov gliv/gob ob obisku gobjih rastišč, determinacija, označevanje, razstavljanje primerkov gliv/gob ter predavanja o mikologiji)
11.	R 92.002	Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah
12.	R 93.299	Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.

(2) Društvo opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon in drugi predpisi. Pridobitna dejavnost določena s temi pravili mora biti povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje.

IV. JAVNOST DELOVANJA DRUŠTVA

8. člen

(1)Delo društva je javno. Društvo obvešča javnost o svojem delu:

1. s pravico vpogleda članov društva v dokumentacijo organov društva

2. preko društvenega glasila ali spletne strani

3. preko predstavnikov društva, ki dajejo članom društva in morebitnim drugim zainteresiranim

   podatke o delovanju društva in njegovih organov

4. s seznanjanjem o dosežkih društva z objavljanjem in obveščanjem javnosti v tisku in drugih

   sredstvih informiranja.

(2) Za zagotavljanje javnosti dela društva je odgovoren vsakokratni predsednik društva oziroma njegov pooblaščeni zastopnik, ki javnosti zagotavlja dostop do vseh informacij.

V. ČLANSTVO V DRUŠTVU

9. člen

(1) Člani se združujejo v društvo z namenom, da v njem izvajajo dejavnosti na področju delovanja društva, razrešujejo strokovna vprašanja na področju delovanja, ustvarjajo pogoje za razvijanje in delovanje dejavnosti društva v skladu s svojimi možnostmi ob materialni pomoči institucionalnih in zainteresiranih subjektov.

10. člen

(1) Članstvo v društvu temelji na prostovoljni odločitvi člana.

(2) Član društva lahko postane vsak državljan RS, ki dopolni 15 let starosti, ko se s pristopno izjavo obveže, da sprejema program, ta Pravila in Kodeks ravnanja in obnašanja članov, ter da se bo ravnal po njih.
(3) Kandidat za članstvo predloži pristopno izjavo upravnemu odboru društva, ki se o tem seznani in ga vpiše v evidenco članstva, če izpolnjuje pogoje za članstvo v društvu.

(4) Član društva je lahko tudi tuji državljan. Pogoje in način sprejema v članstvo ter druge pravice in obveznosti tujega državljana kot člana društva določa upravni odbor društva. Tujega državljana se sprejme na priporočilo člana društva, ki zagotavlja tudi sprotno obveščanje tega člana o dejavnosti društva. Način obveščanja in sporazumevanja dogovorita tuji državljan in član društva.

11. člen

(1) Ob pristopu oz. podpisu izjave mora kandidat plačati vpisnino in članarino za tekoče leto.

(2) Ob vpisu v društvo se članu izda člansko izkaznico, v katero se beležijo plačane članarine.
(3) Članu društva in tistim, ki s svojim delom in delovanjem izredno prispevajo k razvoju in uveljavljanju društva, se lahko podeli naziv častnega člana. O tem odloča zbor članov na predlog upravnega odbora.
(4) Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta starosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, od mladoletnikovega 7. leta starosti do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v društvo podati pisno soglasje.
(5) Register članstva društva vodi tajnik društva ali drugi član, ki ga za to pooblasti upravni odbor.

12. člen

(1) Pravice članov društva so :

1. da so izvoljeni v organe društva

2. da sodelujejo pri sprejemanju delovnih programov društva

3. da sodelujejo v vseh aktivnostih, ki jih organizira društvo

4. da postavljajo organom društva vprašanja iz problematike dejavnostih društva in dajejo

   predloge za njihovo reševanje.

   13. člen

(1) Dolžnosti članov društva so :

1. da sodelujejo pri opravljanju društvenih nalog

2. da sprejemajo naloge in dolžnosti ter le-te vestno, točno in požrtvovalno opravljajo

3. da pri društvenem delu spoštujejo in se ravnajo po teh pravilih in sklepih organov društva

4. da varujejo ugled in koristi društva

5. da plačujejo članarino in se aktivno vključujejo v oblikovanje in izvrševanje sprejetega

   programa društva

6. da se izobražujejo in proučujejo glive ter spoštujejo predpise o ohranjanju narave in naravnega

   okolja

7. da izvajajo predpise o varstvu samoniklih gliv ter določila Kodeksa o ravnanju in obnašanju

   članov društva ter gobarijo na način, ki je prijazen naravi in naravnemu okolju

8. pri uresničevanju programov društva prispeva denarna sredstva in se udeležuje delovnih in drugih akcij po sklepu organov društva, v kolikor udeležba na teh akcijah ne bi škodila

   njegovemu zdravstvenemu stanju.

   14. člen

(1) Članstvo v društvu preneha s prostovoljnim izstopom, s črtanjem, z izključitvijo ali s smrtjo.

(2) Član izstopi iz društva, ko poda upravnemu odboru pisno izjavo, da ne želi biti več član.
(3) Član, ki ne plača članarine za tekoče koledarsko leto do razstave svežih gliv ali v roku, ki je določen s sklepom organov društva, se črta iz članstva po predhodnem pisnem obvestilu. O črtanju člana sklepa upravni odbor. Črtani član ima pravico pritožbe, o kateri odloča zbor članov na prvi seji.
(4) Član društva se lahko izključi iz društva na podlagi odločitve častnega razsodišča. O predlogu častnega razsodišča odloča zbor članstva.
(5) Po pravnomočnem sklepu upravnega odbora ali zbora članstva članstvo v društvu preneha.

15. člen

(1) Društvo ima pravico do izbire generalnega sponzorja in drugih sponzorjev.

(2) Pravice in dolžnosti med sponzorji in društvom se urejajo s pogodbo.
(3) Društvo ne sme priznati sponzorjem pravic v škodo interesom in samostojnosti društva. Društvo ne sme pri sponzoriranju sprejemati obveznosti, ki bi nasprotovale interesom društva, zakonu, poslovnim običajem ter krajevnim običajem.
(4) Firma in blagovna znamka sponzorja se lahko pojavlja v tiskih in javnih nastopih v povezavi z delovanjem društva na vidnem mestu na način, ki ga določa pogodba in dogovor v skladu z zakonom in temi pravili.

VI. ORGANI DRUŠTVA IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI

16. člen

(1) Sodelovanje v organih društva temelji na načelu prostovoljne odločitve kandidata in se potrdi

z njegovo izvolitvijo.

(2) Člani društva opravljajo svoje dolžnosti v društvu praviloma brezplačno. O povračilu materialnih in drugih stroškov, stroškov članov povezanih z realizacijo programa dela društva odloča predsednik na osnovi predhodno sprejetih kriterijev in meril, ki jih je sprejel upravni odbor.

17. člen 

(1) Organi društva so:

1. zbor članov

2. upravni odbor

3. nadzorni odbor

4. častno razsodišče.

 

18. člen

(a) Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani, ki so plačali članarino za preteklo leto. Zbor članov je lahko reden ali izreden s srečanjem članov v živo ali korespondenčno ob pomoči internih komunikacijskih omrežij ali dopisno. Korespondenčna seja se skliče in izvede ob smiselni uporabi teh pravil, ki veljajo za sejo s srečanjem članov v živo.

- Redni zbor članov skliče predsednik upravnega odbora ali njegov namestnik na podlagi sklepa upravnega odbora vsako leto, praviloma do konca februarja.
- Vabilo za zbor članov morajo dobiti člani v pisni obliki najmanj 7 dni pred datumom sklica. Vsebovati mora podatke o kraju, datumu in času zbora ter dnevni red zbora. Po možnosti naj bo vabilu priloženo gradivo, ki bo obravnavano na zboru.
- Zbor začne predsednik društva ali njegov namestnik in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva zbora.
- Delo zbora je javno. Zbor je sklepčen, če je ob napovedani uri prisotnih najmanj polovica članov.
- Zbor članov je sklepčen tudi 15 minut po uri sklica, če je prisotnih najmanj toliko članov, kot štejeta upravni odbor in nadzorni odbor skupaj.
- Glasovanje na zboru članov je praviloma javno, člani pa se na samem zboru lahko opredelijo da bodo o določenih vprašanjih odločali tajno.
- Kadrovske rešitve za izvolitev članov v organe društva pripravi upravni odbor, dopolnijo pa jih lahko udeleženci zbora članov.
- Za veljavnost sklepov o sprejemanju novih ali spremenjenih in dopolnjenih Pravil društva, o prenehanju delovanja društva in o izvolitvi organov društva, je potrebna dvotretjinska večina navzočih članov. Za sprejetje ostalih sklepov zadostuje navadna večina glasov prisotnih članov.

19. člen

(1) Izredni zbor članov skliče predsednik društva ali njegov namestnik na zahtevo nadzornega odbora ali če to pisno zahteva petina članov društva.

(2) Če predsednik društva ali njegov namestnik ne skliče zbora v 30 dneh po vloženi zahtevi, ga lahko skliče tisti, ki je zahteval njegov sklic. Na izrednem zboru se obravnava le zahteva, zaradi katere je bil sklican. Za veljavnost sklepov je potrebna dvotretjinska večina glasov prisotnih članov.

20. člen

(1) O rednem ali izrednem zboru članov se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo: delovni predsednik

delovnega predsedstva zbora članov, zapisnikar in dva overovatelja zapisnika.
(2) Prvo sejo novoizvoljenega upravnega odbora praviloma skliče delovni predsednik zbora članov v roku 15 dni po volitvah.

21. člen

(1) Pristojnosti zbora članov so :

1. razpravlja in sklepa o poročilih o delu in finančnem poslovanju društva za preteklo leto

   (predsednika upravnega odbora, blagajnika, tajnika, gospodarja, detereminatorjev, nadzornega

   odbora in častnega razsodišča)

2. sprejema nova Pravila ali dopolnitve in spremembe obstoječih Pravil društva ter sprejema

   druge akte društva, ki so nujni za nemoteno delovanje društva

3. sklepa o pravilnosti materialnega in finančnega poslovanja društva

4. sprejema letni oz. dvoletni program dejavnosti in finančni načrt društva za prihodnje obdobje

5. odloča o višini vpisnine in članarine.

6. voli predsednika in podpredsednika društva, člane upravnega odbora, nadzornega odbora in

   častnega razsodišča (vsaka 4 leta)

7. daje razrešnico predsedniku društva, upravnemu in nadzornemu odboru ter častnemu razsodišču

8. sklepa o povezovanju društva z drugimi društvi in zvezami ter določa delegate za organe teh

   organizacij

9. rešuje prošnje in pritožbe, ki jih člani društva preko upravnega odbora ali častnega

   razsodišča naslavljajo na zbor članov

   10. obravnava poročila upravnega odbora o gibanju članstva društva ter odloča o pritožbah o

       izključitvi člana iz društva

   11. odloča o prenehanju delovanja in razpustitvi društva ter o nepremičninah, premičnih stvareh

       in materialnih pravicah, arhivu, finančnih sredstvih društva

   12. predlaga člane društva za priznanja na ravni Mestne občine Koper ali RS

   13. daje priznanja in nagrade članom društva ali občanom za uspešno delo v društvu ter imenuje častne člane društva.

   14. obravnava druge zadeve, ki so v interesu društva,

   15. odloča o sedežu društva.

b. UPRAVNI ODBOR

22. člen

- Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki skrbi za poslovanje društva ter vodi delo društva

med dvema zboroma članov.
- Mandatna doba upravnega odbora traja štiri leta, če redni ali izredni zbor članov društva iz upravičenih razlogov ne odloči drugače.
- Člani upravnega odbora so:

1. predsednik upravnega odbora, ki je hkrati predsednik društva

2. podpredsednik upravnega odbora, ki je hkrati podpredsednik društva

3. in 8 ali več članov: to so praviloma predstavniki stalnih ali občasnih komisij, odborov ali

   delovnih skupin, gospodar, tajnik, blagajnik in eden ali več determinatorjev/določevalcev.

- Člani upravnega odbora lahko za realizacijo programa dela društva ustanovijo sekcije, komisije, odbore ali delovne skupine in jim določijo tudi vsebino dela in pristojnosti.
- Predsednika upravnega odbora in podpredsednika upravnega odbora izvoli zbor članov neposredno.
- Ostale funkcije, (delovne zadolžitve) se izvoljenim članom lahko podelijo na samem zboru članov ali šele kasneje na prvi seji upravnega odbora.
- Seje upravnega odbora sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik upravnega odbora s pisnim pooblastilom.

- Vabila za seje z dnevnim redom je treba poslati vsem članom upravnega odbora in predsedniku nadzornega odbora najmanj tri dni pred sejo. Vabilu mora biti priložen predlagani dnevni red in pregled sprejetih sklepov prejšnje seje upravnega odbora.
- Člani upravnega odbora so dolžni izostanek pravočasno opravičiti.

23. člen

(1) Pristojnosti upravnega odbora so :

1. vodi društvo v skladu z določili teh Pravil in sklepi rednega ali izrednega občnega zbora

2. poskrbi za registracijo društva pri upravni enoti in evidentira problematiko društva

3. uresničuje sklepe zbora članov

4. imenuje tajnika, blagajnika in gospodarja iz vrst članov upravnega odbora in jih po potrebi

   razrešuje

5. ustanavlja sekcije društva, imenuje stalne in občasne komisije, odbore ali delovne skupine, za

   uresničevanje konkretno določenih nalog, ki za svoje delo odgovarjajo upravnemu odboru

6. pripravlja gradiva za zbor članov

7. skrbi za tekočo evidenco članstva in premoženja

8. obravnava prošnje in pritožbe članov in organov društva

9. skrbi za pridobivanje novih članov in premoženja

10. upravlja premoženje društva in skrbi za tekoče finančno poslovanje

11. odobrava sodelovanje članov društva na prireditvah zunaj društva

12. odobrava finančne izdatke nad 5.000,00 EU oz. zneskom, ki ga določi zbor članov (manjše

    zneske lahko odobri predsednik upravnega odbora); višina in vrsta potnih stroškov in dnevnic

    se določa po splošnih kriterijih RS.

13. pripravlja predloge za delegate in člane organov in druge predstavnike v organih sorodnih

    društev, institucij idr.

14. določi višino blagajniškega maksimuma

15. išče posameznike in ustanove, ki so pripravljene podpreti delo društva

16. posreduje ustrezne podatke drugim organizacijam, če to zahtevajo in če zahteve niso v

    nasprotju s pravili društva ter z veljavnimi zakonskimi določili in akti

17. skrbi za sodelovanje z ostalimi društvi in ustanovami oz. organizacijami ter lokalno skupnostjo

18. sodeluje z vodstvi šol na področju delovanja društva

19. pripravlja predloge za dodelitev priznanj posameznikom na nivoju društva in sestavlja

    predloge za podelitev priznanj posameznikom na nivoju lokalnih skupnosti ali RS

20. sklepa o črtanju članov in sprejem novih članov društva

21. obravnava prošnje in pritožbe članov društva ter daje predloge zboru članov

22. odobrava nagrade, nadomestila, avtorske honorarje in druga izplačila, vezana na uresničitev

    programa društva

23. opravlja zadeve, ki sodijo v njegovo pristojnost.

    24. člen

(1) Upravni odbor rešuje tekoče zadeve na sejah, ki so sklepčne, če so vabljeni vsi člani upravnega odbora in če je na sejah več kot polovica članov. Na seje je obvezno vabljen tudi predsednik nadzornega odbora, ki nima pravice glasovanja.

(2) Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov upravnega odbora.
(3) O poteku seje se vodi skrajšan zapisnik, ki ga podpišeta zapisnikar in predsednik upravnega odbora.
(4) Posamezni član upravnega odbora lahko zahteva, da se v zapisnik vnese njegovo ločeno mnenje, če le to ni bilo sprejeto.
(5) Zapisnik se prečita in potrdi na naslednji seji.

(6) S pomembnimi sklepi se člane društva obvešča preko oglasne omarice na sedežu društva, pisno vsakega posebej ali z informativnim listom ter preko spletne strani.

25. člen

(1) Predsednik upravnega odbora:

1. predstavlja in zastopa društvo v pravnem prometu

2. sklicuje seje, posvete, zbor članov

3. podpisuje vso pošto društva

4. vodi in koordinira delo društva v skladu z letnim načrtom, sprejetim na zboru članov društva

5. o opravljenem delu poroča na sejah upravnega odbora, na zboru članov in na sejah ostalih

   organov društva, kadar je na seje vabljen

6. sodeluje z organi lokalnih skupnosti in Upravnih enot

7. sodeluje s sredstvi obveščanja ter donatorji in sponzorji

8. odobrava in podpisuje finančna izplačila (potni stroški, dnevnice, računi) samostojno do višine,

   ki jo določi zbor članov na predlog upravnega odbora.

(2) Predsednik upravnega odbora je istočasno predsednik društva ter zakoniti zastopnik društva. (3) Podpredsednik upravnega odbora sodeluje s predsednikom na področju organizacijskih in strokovno-izobraževalnih dejavnosti in ga v njegovi odsotnosti polnopravno nadomešča, vendar mora za to imeti pooblastilo predsednika.
(4) Tajnik skrbi za administrativno-tehnično poslovanje in za izvajanje nalog po sklepih upravnega odbora in zbora članstva.
(5) Gospodar skrbi za tekoče gospodarjenje s premoženjem društva in vodi knjigo inventarja (prostori, oprema prostorov, orodje, naprave, literatura, diapozitivi, mikroskopi, fotoaparati, pripomočki za razstave...).
O svojem delu sproti poroča na sejah upravnega odbora, za zbor članov pa obvezno pripravi pisno poročilo o stanju premoženja društva.
(6) Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje društva v skladu s Pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju, ki ga sprejme zbor članov. S tem pravilnikom društvo določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančnem in materialnem poslovanju, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi.
(7) Vodi evidenco o plačani članarini ter upravnemu odbora predlaga črtanje članov zaradi neplačevanja članarine. Blagajnik je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru.
(8) Na sejah upravnega odbora poroča blagajnik o stanju plačila članarine članov društva, o trenutnem finančnem stanju društva, za zbor članov pa pripravi pisno letno poročilo - zaključni račun za obdobje od 1.1. do 31.12. preteklega leta in ga predloži v obravnavo upravnemu odboru. (9) Nadzor nad finančnem in materialnem poslovanjem vodi nadzorni odbor društva.
(10) Ostali člani upravnega odbora so dolžni:

1. redno sodelovati na sejah upravnega odbora

2. sprejemati dodatne zadolžitve kot predsedniki ali člani občasnih odborov, komisij ali delovnih skupin

3. skrbeti za uresničevanje programa društva v skladu s temi pravili in sklepi organov društva.

   26. člen

(1) Mandatna doba tajnika, gospodarja, blagajnika, komisij ali odborov je štiri leta.

(2) Za uspešno delo predsednice ali predsednika društva, podpredsednika ali podpredsednice, drugih nosilcev projektov, gospodarja, tajnika, determinatorjev/določevalcev, predsednikov komisij, blagajnika jih zbor članov na predlog nadzornega odbora lahko nagradi s primernim darilom.

c) NADZORNI ODBOR

27. člen

(1) Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana ter nadomestni član. Izvoli jih zbor članov za obdobje štirih let. Člani nadzornega odbora ne smejo biti člani drugih voljenih organov društva. (2)Naloga nadzornega odbora je, da opravlja stalni nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, da spremlja delo organov društva ter nadzira skladnost njihovega delovanja

z določbami pravil, računovodskih standardov in drugimi veljavnimi predpisi.
Nadzor se izvaja s prisotnostjo na sejah organov društva in pregledom celotne dokumentacije o poslovanju.
Nadzorni odbor vse leto spremlja in nadzoruje delo voljenih organov društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva.
Veljavne sklepe sprejema, če so na seji prisotni trije člani in če za sklep glasujeta dva člana.
(3) Predsednik nadzornega odbora se udeležuje sej upravnega odbora, nima pa pravice glasovanja. (4) Ob koncu leta nadzorni odbor pripravi poročilo, ki zajema ugotovitve o delu voljenih organov ter o finančno – materialnim poslovanju.
Sestavni del poročila je predlog za razrešnico organov društva ob izteku mandata.

d) ČASTNO RAZSODIŠČE

28. člen

(1) Častno razsodišče sestavljajo predsednik in dva člana ter en namestnik. Za obdobje štirih let jih izvoli zbor članov. Člani častnega razsodišča ne smejo biti člani ostalih voljenih organov društva.

(2) Za svoje delo je častno razsodišče odgovorno zboru članov. Veljavne sklepe sprejema, če so na seji prisotni trije člani in če za sklep glasujeta dva člana.
(3) Naloga častnega razsodišča je, da na prvi stopnji razpravlja in odloča:
1. o kršitvah pravil društva ter Kodeksa ravnanja in obnašanja članov društva
2. o kršitvah sklepov upravnega odbora in zbora članov
3. o neupoštevanju in neizvrševanju določil republiške in lokalne zakonodaje s področja zaščite narave in naravnega bogastva.

(4) Obravnava samo pisne prijave o kršitvah in kršiteljih.

29. člen

(1) Kršiteljem izreka naslednje ukrepe:
1. opomin
2. javni opomin
3. odpoklic s funkcije in izključitev iz društva.
(2) O izrečenem ukrepu izda pisni sklep in ga izroči ali pošlje s priporočeno pošto kršitelju.
(3) Kršitelj ima pravico pritožbe zoper sklep razsodišča na zbor članov, ki na drugi stopnji dokončno z glasovanjem odloči o stvari.

(4) O vseh obravnavanih zadevah vodi častno razsodišče zapisnik.
Način javne objave ukrepa se določi za vsak primer posebej.
(5) Za postopek pred častnim razsodiščem se smiselno upravlja skrajšani postopek iz kazenskega postopka.

VII. PREMOŽENJE IN FINANČNO POSLOVANJE

30. člen 

(1) Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

1. s članarino, prispevki sponzorjev in donatorjev, darili in volili simpatizerjev in drugih 2. z organiziranjem prireditev in izobraževalnih oblik dejavnosti društva
3. s sofinanciranjem ljubiteljskih programov iz javnih sredstev
4. s kandidiranjem na javnih natečajih in razpisih

5. iz sredstev državnih organov in lokalnih skupnosti (proračunska, javna sredstva) 6. z dohodki iz pridobitne dejavnosti
7. iz drugih virov.

(2) Materialno in finančno poslovanje društva mora biti v skladu s predpisi in računovodskim standardom za društva.

31. člen

(1) Društvo mora ločeno voditi podatke o sredstvih, ki jih pridobi iz posameznih virov:

1. s članarino, prispevki, volili, darili in prispevki donatorjev, sponzorjev ali simpatizerjev,

2. iz javnih sredstev, ločeno po virih in namenih

3. iz opravljanja posameznih dejavnosti

4. sredstvi pridobljenimi s pridobitno dejavnostjo

5. ter sredstvih, ki jih uporablja in so last članov društva ali tretjih oseb in izkazujejo njihovo posest z reverzom.

   32. člen

(1) Denarna sredstva morajo biti shranjena na transakcijskem računu pri ustrezni ustanovi.

Višino blagajniškega maksimuma vsako leto sproti določi upravni odbor.

33. člen

(1) Če društvo s svojo dejavnostjo ustvari presežek prihodkov nad odhodki, se ta prenese v naslednje leto in se ga uporabi izključno za dejavnosti, za katere je kot društvo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja med člani društva je nična.

VIII. PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA

34. člen

(1) Društvo lahko preneha po volji članov ali po samem Zakonu, ter s spojitvijo z drugimi

društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem ter na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja.
(2) Društvo preneha z delom po sklepu rednega ali izrednega zbora članov; če dejansko preneha delovati ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.

35. člen

(1) V primeru prenehanja delovanja društva prevzame celotno njegovo premoženje (po ugotovljenem stanju) morebitno novoustanovljeno gobarsko društvo na področju Slovenske Istre ali Društvo za pomoč duševno prizadetim ali Društvo paraplegikov Sonček, pod pogojem, da so predhodno poravnane vse obveznosti iz naslova društva, ki je prenehalo obstajati. Morebitna proračunska sredstva je treba vrniti tistemu, ki jih je dodelil. Arhiv društva, ki je prenehalo delovati, se preda v varstvo pristojni ustanovi na območju, kjer je delovalo društvo. Če takšna ustanova ne obstoja, se arhiv preda Arhivu Slovenije v Ljubljani oz. tja, kamor določi pristojni organ.

(2) Zadnji predsednik društva je dolžan, da pošlje pristojnemu organu, pri katerem je bilo društvo registrirano, sklep zadnjega zbora članov o prenehanju delovanja društva
(3) Na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega upravnega organa se društvo izbriše iz registra društev pri Upravni enoti v Kopru in iz članstva institucij, v katere je bilo društvo vključeno.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

36. člen

(1) Med vsakokratnim predsednikom, ki je tudi zakoniti zastopnik društva, tajnikom, gospodarjem, blagajnikom, vodij odborov, komisij, determinatorji/določevalci, predsednikom nadzornega odbora in častnega razsodišča, ki prenehajo ali prevzamejo opravljanje funkcij, se primopredajo poslov opravi na podlagi primopredajnega zapisnika o popisu dokumentacije,

osnovnih sredstev, inventarja idr. ali na način, ki ga določi zbor članov društva.

37. člen

(1) Spremembe in dopolnitve pravil veljajo z dnem sprejema na zboru članov društva,

uporabljajo pa se po predhodni registraciji na Upravni enoti Koper 8(osmi) dan po objavi na oglasni deski društva.

38. člen

(1) S sprejemom teh Pravil prenehajo veljati Pravila Gobarske družine Koper oz. Gobarsko-

mikološkega društva Slovenske Istre, ki so bila sprejeta na ustanovitvenem občnem zboru dne 7.10.1988 in ob vpisu društva v register društev pri Občinskem sekretariatu za notranje zadeve Občine Koper pod štev. 024-165/88, z dne 10.10.1988, Upravne enote Koper pod št. 026-64/97, z dne 29.8.1997 ter štev. 024-58/2002, z dne 10.7.2002, pa tudi pravila, registrirana dne 10.7.2002, štev. 024-58/2002, dne 5.6.2007, štev. 215-83/2007-2.

39. člen

(1) Vsako spremembo in dopolnitev teh pravil je upravni odbor dolžan predložiti v sprejem

zboru članov in registrskemu organu v Kopru v roku 30 dni od sprejema sprememb in dopolnitev pravil. Upravni odbor je tudi dolžan v tem roku javiti vsako spremembo predsednika (zastopnika društva) in to v pisni obliki. Obvestilo o spremembah mora vsebovati priimek in ime predsednika, njegov naslov in telefonsko številko.

V Kopru, dne 27.06.2020                                     

PREDSEDNIK Arian Godnič

                                                                    

---

21.marec 2008

 

Z namenom varovanja narave, naravnih znamenitosti in mikoflore, je Občni zbor Gobarsko-mikološkega društva Slovenske Istre s sedežem v Kopru, Prešernov trg 4, 6000 Koper, sprejel dne 24. marca 2006 Kodeks ravnanja in obnašanja članov Gobarsko-mikološkega društva Slovenske Istre; na zboru članov 03. marca 2008 pa njegove spremembe in dopolnitve ter določil prečiščene besedilo, kot sledi

K O D E K S

RAVNANJA IN OBNAŠANJA ČLANOV

GOBARSKO-MIKOLOŠKEGA DRUŠTVA SLOVENSKE ISTRE

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1.

S tem Kodeksom določamo način ravnanja in obnašanja članic in članov Gobarsko-mikološkega društva Slovenske Istre, Koper (daje: član društva), da bi dosegli večjo stopnjo varovanja narave, naravnih znamenitosti in mikoflore v Slovenski Istri ter drugje, kjer se člani društva izobražujejo ali nabirajo glive.

2.

Član društva bo pri nabiranju gob praviloma nosil kapo ali drug znak društva, kar bo omogočalo razpoznavnost in ločitev članov društva od nečlanov, ki s svojim obnašanjem in ravnanjem lahko neutemeljeno kršijo ugled našega društva.

2. TEMELJNE DOLOČBE

3.

Člani društva so dolžni spoštovati predpise in uresničevati programske naloge društva.

Poleg obveze redno plačevati članarino so praviloma dolžni tudi s svojim fizičnim delom prispevati k uresničitvi programskih nalog društva (predvsem čistilne akcije in razstave) ter vsako leto za potrebe društva podariti določeno količino svežih ali posušenih užitnih gob po odločitvi upravnega odbora društva.

Član društva je dolžan za razstave gliv, ki jih organizira društva, nabrati vzorce gliv in izpolniti evidenčni list, vsebino katerega določi društvo.

Član društva, ki ne more pomagati društvu s svojim delom, z užitnimi gobami ali z vzorcem gob za razstave, bo društvu nudil drugo obliko pomoči.

Društvo sproti vodi evidenco članov društva o uresničitvi določb 2., 3. in 4. odstavka te točke.

Člani društva so se dolžni sproti izobraževati po vsebinah, ki jih določi društvo.

1. Varovanje narave, naravnih znamenitosti in mikoflore

4.

Član društva spoštuje naravo, naravne znamenitosti in mikofloro s tem:

1. da nikjer ne pušča smeti, ne lomi grmovja in vej dreves, ne išče gliv z grabljenjem; ne kriči ali povzroča prekomernega hrupa; ne povzroča nepotrebne škode na gobjih rastiščih, si prizadeva, da čimmanj poškoduje rastline, listni odpad in tla v gozdu ter upošteva vse požarno – varstvene ukrepe za zaščito naravnega okolja pred požari;
2. da obvešča pristojne o krajih, kjer so divja odlagališča odpadkov predvsem pa o odvrženih akumulatorjih in posodah z motornim oljem ali z naftnimi derivati, o drugih nevarnih predmetih ali strupenih snovi;
3. da ne pobira mladih in nerazvitih primerkov gliv (manjše od 3 cm) saj s tem preprečuje možnosti za njihov razvoj in razmnoževanje ter ne pobira primerkov gliv le zaradi njihovega zunanjega izgleda;
4. da ne trga gliv iz zemlje, da ne uniči micelja. Bet glive je dolžan rahlo zavrteti in jo nežno izvleči iz rastišča. Če je bet žilav in tanek, ga je dolžan nad rastiščem (štor, drevo, korenina) odrezati;
5. če najde večje število gliv na istem mesto ne pobere vseh. Na rastišču pusti mlade, nerazvite pa tudi prestare gliv, da bodo te lahko zrasle, dozorele in se razmnoževale.

Večje prestarele glive obesi na vejevje grma ali drevesa, da se bodo trosi razpršili po naravnem okolju;

6. glive očisti že na rastišču, odreže črvive ali nagnite dele klobuka in beta, kar prispeva k razmnoževanju gliv;
7. da ne uničuje (brca) strupene in nepoznane vrste gliv saj so okras narave in nepogrešljivi člen našega ekosistema in pogoj z ohranjanje naravne ravnovesja v rastlinskem svetu;
8. glive določa na rastišču in se izogiba, da bi jih pri tem tudi odtrgal z rastišča;
9. stari gozdovi, negnojeni travniki, šotna močvirja in drugi redki habitati so posebno pomembni za ohranjanje gliv in zato v njih gobarimo posebno previdno;
10. ne premika lesnih ostankov v gozdu (vej in štorov dreves), razen če je to nujno potrebno za pravilno določitev gliv;
11. da se udeležuje čistilnih akcij društva v okoljih, ki jih določi društvo in s tem prispeva k čistemu okolju rastišč gliv in okolice ter sodeluje pri vzdrževanju gobarskih učnih poti;
12. da spoštuje tujo lastnino in ne pobira sadja in grozdja ter poljskih in drugih pridelkov ne ovira prehod drugim in ne parkira na travnikih in na gozdnih poteh.

2. Obnašanje članov društva – nabiralcev gob

5.

Član društva je dolžan spoštovati:

1. prepovedi in omejitve, določene s predpisi predvsem pa:

• da dnevno za sebe ne nabere več kot 2 kg užitnih gliv razen v primeru, da je ena gliva težja od 2 kg;
• da glive nabira v pleteno ali drugo zračno embalažo, ne pa v poletilensko vrečko (polivinil vrečko), ker to prepreči trosenje trosov, kjer hodimo ter omogoča pregretje gliv (glive se bodo »skuhale«);
• da pobira le glive, ki jih kot užitne 100% pozna, druge pa pusti nedotaknjene oz. v primeru proučevanja, da jih pravilno določi, nabere naj več tri primerke ene vrste, različne starosti ter jih ločeno da v košaro;
• da ne pobira gliv, ki so zaradi redkosti zaščitene saj obstaja nevarnost, da te vrste izumrejo,
• da mesto, kjer je utrgal glivo, pokrije z listjem ali mahom ali drevesnimi iglicami;
• da za seboj ne pušča razdejanja, ne uničuje okolja ter skrbi za varstvo mikoflore kot sestavnega dela naravnega okolja;

2. da so glive le dodatek k jedem (začimba), ki oplemenitijo okus mnogih jedi, saj se zaveda, da je prekomerno in pogosto uživanje gob (tudi užitnih) zdravju škodljivo;
3. da nabranih gliv (čeprav so užitne) ne ponuja prijateljem in znancem, če ga niso sami zaprosili, saj so nekateri ljudje zelo občutljivi na glive in imajo zato prebavne in druge zdravstvene težave:
4. da le s sprotnim izobraževanjem (razstave gliv, strokovne ekskurzije, predavanja, tečaji) obogati znanje s področja varstva narave, naravnih znamenitosti in mikoflore. Svoja znanja s teh področij je dolžan prenašati na šolsko mladino in na nečlane, da bi se kultura gobarjenja izboljšala. Posebej pa je dolžan opozarjati na nevarnost zastrupitve s smrtno nevarnimi in strupenimi gobami, ki so kar številne in rastejo tudi na območju Slovenske Istre. Nekatere postanejo strupene, če zmrznejo ali če po zaužitju gob pijemo alkohol;
5. da je za nabiranje gob primerno oblečen in obut; da ima zračno košaro, nož in palico, da je pokrit; da se je zaščitil proti klopom in drugih mrčesom ter da ima praviloma na vidnem mestu znak o članstvu v našem društvu (kapa, majica ali značka);
6. da ne gleda na gobe kot potrošniško blago, pač pa upošteva, da je od njegovega ravnanja odvisno ali bodo na mestu, kjer jih je pobral, te našel tudi naslednja leta;
7. ko gre nabirati gobe povabi s seboj svoje in druge otroke ter občasne gobarje (nečlane), da jim pojasni vsebino dela našega društva ter jih seznani z gobarsko moralo in predpisi, ki urejajo področje gobarjenja, varstva samoniklih gliv (/gob) in naravnega okolja;
8. da ne nabira gliv ob zelenih ali vodnih učnih poteh.

3. Nabiranje gliv za proučevanje

6.

Pogosto je potrebno nabrati glive v znanstvene namene, saj je prepoznavanje in preučevanje pomembno za naše nadaljnjo spoznavanje gliv in za njihovo ohranjanje.

Član društva je dolžan:

1. nabrati le toliko primerkov, kot je potrebno za popis in za zanesljivo določitev (detereminacijo);
2. zabeležiti točno lokacijo, naravno okolje (habitat) in datum najde vsake vrste gliv;
3. če ima član društva dovoljenje za znanstveno proučevanje gliv (npr. nabiranje v zavarovanih območjih, nabiranje zavarovanih vrst itd.), tega ne izkorišča v osebne ali komercialne namene;
4. Sodeluje in posreduje podatke v podatkovno bazo, obdrži le en primerek (eksikat) za svojo zbirko (miteka, fungarij, herbarij);
5. upošteva navodila, ki jih pridobi od pristojnih organov ali organizacij za izvedbo prepoznavanja in preučevanja gliv v znanstvene namene.

3. KONČNE DOLOČBE

7.

Ta kodeks prične veljati z dnem sprejema na zboru članov, uporabljati pa se prične po 8 dneh od dneva objave na oglasne deski na sedežu društva.

8.

Ta Kodeks velja za člane društva pa tudi za nečlane, ki gobarijo v spremstvu člana našega društva.

9.

Morebitne kršitve določb 4., 5. in 6. točke tega Kodeksa je za člane društva osnova za uvedbo disciplinskih ukrepov v skladu s Pravili društva.

Vsak član društva je dolžan spoštovani določila tega kodeksa.

Pobegi, dne 03. marca 2008

Predsednica društva

Predsednik delovnega predsedstva Irena Sirotič Dobrila, l.r.

Ciril Koprivc, l.r.