10. november 2006

PROJEKT UČNIH POTI

INTERDISCIPLINARNA UČNA POT
»SKRIVNOSTI OD UŠES ISTRE DO MORJA«
Projekt za povečanje ozaveščanja za zaščito narave
Nameni in cilji
Osnovna skrb našega društva je varovanje narave in naravnih znamenitosti ter raziskovanje gliv in zaščita mikoflore. Med drugim veliko pozornosti posvečamo seznanjanju otrok, mladine in občanov o zaščiti in pomenu gliv za naravo in o naravi prijaznemu načinu gobarjenja. Zato je med drugim naš temeljni cilj zaščita narave in svetovanje njenih obiskovalcev za njej prijazno ravnanje. S temi aktivnostmi želimo tudi preprečiti zastrupitve z gobami, kar nam v pretežni meri uspeva.
Za uresničitev ciljev smo si že pred časom zadali nalogo, da pritegnemo osnovnošolce in dijake k naravoslovnim dnevom s proučevanjem narave in gliv. Menimo namreč, da je potrebo neposredno učenje v naravi. Le tako bomo lahko pomagali vzbuditi mladim pravilen odnos do narave. Za doseči ta cilj pa potrebujemo ustrezne pogoje za delo na terenu.
Zamisel ureditve učne poti (gozdno-gobarske) za neposredno učenje v naravi smo preizkusili z aneketiranjem obiskovalcev razstave gob. Namera je bila, da učno pot uredimo na področju Abitantov. Ker nam infrastruktura tega še ne dopušča smo ocenili, da lahko predvidimo in izvedemo več takih poti. Prve spodbude in napotila k pristopu izvedbe učne poti, smo pridobili pri čezmejnem partnerju A.M.D., Associazione Micologica Bresadola, Gruppo di Muggia e del Carso, Muggia TS Italia
Našo zamisel za ureditev večnamenske učne poti, smo najprej predstavili g. Mirku Zormanu iz Zavoda RS za šolstvo v Kopru. Dal nam je osnovne napotke in nas spodbudil k ureditvi večnamenske učne poti z obravnavo tako mikoloških kakor tudi drugih vsebin (bioloških, etnoloških, geografskih, naravovarstvenih, idr). Osnovne podatke in napotila smo pridobili tudi pri mag. Mladenu Prebevšku iz Zavoda za Gozdove RS, Krajevne enote v Kopru. Zamisel sta podprla tudi ravnateljica Osnovne šole Istrskega odreda Gračišče ga. Patricija Vidali in ravnatelj Osnovne šole Dekani g. Marjana Rutar. V nadaljevanju pa smo z Društvom za vsestranski razvoj vasi Smokvica – Figaruola in Kulturnim društvom Šavrini in anka Šavrinke ugotovili skupne interese in začrtali okvirno traso učne poti, ki vam jo želimo predstaviti. Med prvimi so se v projekt aktivno vključile učiteljice OŠ Dekani in Gračišče, sledijo jim še iz Osnovne šole Elvire Vatovec Prade in Osnovne šole Koper. Za celotno območje zagotavljamo tudi vzdrževanje in mentorstvo, saj v projektu sodelujejo še Ribiška družina Koper, Društvo SKALA iz Kubeda in Luka Koper. Projekt podpirajo Rižanski vodovod Koper, Zavod za varstvo narave, Enota v Piranu in Pedagoška fakulteta v Kopru. Podporo k prijavi na razpis sta podala še Mikološka zveza Slovenije in Park Škocjanske jame.
Predvsem pa je potrebno poudariti, da projekt podpira Mestna občina Koper. Zanimiv je tudi za spodbujanje turistične dejavnosti.
Upamo pa, da bomo ob podpori širše javnosti in predvsem Mestne občine Koper, našli rešitve za realizacijo celotnega projekta. O tem smo se dne 23.2.2006 dogovorili na skupnem sestanku vseh partnerjev projekta.
Kakšne so predvidene vsebine večnamenske učne poti?
Partnerji bomo izdelali interdisciplinarno učno pot, ki bi poleg vsebine dela koordinatorja projekta, to je Gobarsko-mikološkega društva Slovenske Istre vključevala vzgojno, biološko, etnološko, geografsko, naravovarstveno (vodovarstveno območje) idr. vsebino.
Učna pot naj bi bila primerna možnost terenskega dela za osnovne in srednje šole za obvezne učne vsebine. Namen učne poti je, da neposredno v naravi omogočimo proučevanje naravnega in kulturnega bogastva. Obenem jim ponudimo vedenja o postopkih proučevanja voda, rastlin, živali, kulture, mikoflore idr. Učna pot lahko postane učilnica na prostem. Učenje v naravi pa je izziv za prihodnost, saj svetovne dediščine ne le varujemo, ampak jo tudi ustvarjamo. S povezovanjem naravoslovnih in družboslovnih vsebin (okolje/družba/ gospodarstvo/kultura) in terenskim delom v konkretnem okolju lahko učence usposobijo za dejavno sodelovanje v zasebnih in javnih razpravah o prostorskem razvoju. Aktivno sodelovanje šol v tem procesu je po našem prepričanju tudi kakovostni prispevek javnosti k obogatitvi prostorsko razvojnih načrtov.
Pri iskanju vsebin in oblik razvoja imajo lokalna znanja in vrednote velik pomen. Strokovno jih lahko v okviru terenskega dela z učenci v šolskem okolju zberejo učitelji-mentorji ter postanejo aktivni tvorci pri pripravi lokalnih upravljalskih načrtov.
Prav terenske raziskave, proučevanje domačih vodnih virov, rastlin, živali in mikoflore in načinov njihove rabe, raziskovanje pestrosti bogastva narave, bi aktivnim mladim raziskovalcem omogočila globlje razumevanje pomena in odgovornosti ohranjanja naravnega bogastva za prihodnje generacije. Prekomerno obremenjevanje, onesnaženost in nepremišljeni posegi vanjo zmanjšujejo ekosistemske funkcije in tako prihodnje generacije postavljajo v medgeneracijsko neenakovreden, podrejen položaj.
Da bi ohranili obstoječe stanje bogastva narave (zadostne količine in zadovoljivo kakovost podtalnice, mikoflore in drugih dobrin) za prihodnje generacije, je potrebno seznaniti občane o pomembnosti njenega trajnostnega upravljanja. Zato je izobraževanje različnih ciljnih skupin izjemno pomembno in nujno. K oblikovanju javne zavesti močno vpliva ozaveščanje mladih, od katerih se mnogokrat učimo tudi starejši.
Z izvedbo večnamenske učne poti bi se lahko veliko naučili tako učenci in dijaki kakor tudi učitelji in drugi obiskovalci narave ter s tem znanjem spreminjali pogled na naravo in njene danosti, obenem pa preprečevali degradacijo pokrajine oz. njenega vse večjega onesnaževanja in s tem povzročanja izumrtja številnih rastlin in živali, ne nazadnje pa tudi onesnaževanja vodnih virov.
Načrtujemo, da bo učna pot poleg kulturne in naravne dediščine vezane na reko Rižano, vključevala pomemben naravovarstveni predel presihajočega jezera v Movraški dolini ter druge zanimivosti obravnavanega območja. Mikološko vsebino nameravamo predstaviti v vasi Smokvica z delom poti na hrib Kuk. Vas Smokvica ima vrsto načrtov za izvedbo različnih projektov za promocijo kraja, kulture in gospodarstva (čebelarstvo, rastline, sadje in sadno drevje - med drugim tudi fige, idr.).
Za izvedbo učne poti je potrebno za posamezne razrede prilagoditi učni načrt in delovne liste z navodili za delo po posameznih destinacijah. Poleg tega je potrebo urediti teren in postaviti označbe, izdelati zloženke, brošure, vodnik, spletno stran, promocijsko gradivo razdeliti informacijskim točkam za potrebe turistov in naključnih obiskovalcev narave, idr.
Za dijake se učne vsebine dopolnjujejo skladno z učnimi načrti.
II.
Otroci bodo prej ali sej nosilci razvoja okolja v katerem živijo okolje morajo poznati
Menimo namreč, da bi morali otroci in mladina poznati tudi ta del naše naravne in kulturne dediščine v svojem okolju in tudi v zaledju Mestne občine Koper. Prej ali slej bodo oni nosilci razvoja okolja v katerem živijo. Prav bi bilo, da ga spoznajo čimprej. Nenazadnje bi lahko za spoznavanje večnamenske učne poti vzpodbudili tudi osnovne šole drugih občin in krajev. Naši osnovnošolci si ogledajo številne učne poti po vsej Sloveniji. Ta ugotovitev nas je še dodatno spodbudila, da pripravimo tako učno pot, ki bo poleg področja mikologije obravnavala tudi druge vsebine in bo zanimiva in pestra. K obisku poti namreč želimo pritegniti tudi osnovnošolce in dijake iz vseh osnovnih in srednjih šol Slovenske Istre in drugih krajev Slovenije. Za tak projekt pa je poleg sredstev nujno potrebno zagotoviti tudi podporo vseh, ki imajo enake ali podobne cilje kot naše društvo.
Načrtujemo namreč, da bo učna pot poleg kulturne in naravne dediščine, vezane na celotni tok in vodovarstveno območje reke Rižane, vključevala pomemben naravovarstveni predel presihajočega jezera v Movraški dolini ter druge zanimivosti obravnavanega območja. Mikološko vsebino nameravamo predstaviti v vasi Smokvica z delom poti nad vasjo. Vas Smokvica ima vrsto načrtov za izvedbo različnih projektov za promocijo kraja, kulture in gospodarstva (čebelarstvo, rastline, sadje in sadno drevje - med drugim tudi fige, idr.).
III.
Zakaj želimo urediti učno pot, ki vključuje tudi vodo?
Gliva je filter zraka in odraža stanje v naravi Zato je zelo pomembno ali imamo čist zrak in tla. Same se namreč zelo prilagajajo ali pa izumrejo.
Glive rastejo na najrazličnejših podlagah in tleh in imajo pomembno vlogo v ekosistemih. Naseljujejo različne, tudi mnoge ekstremne habitate. Ozko so vezane na življenjske razmere, v katerih živijo in se hitro odzivajo na okoljske spremembe. Te se v zadnjem času kažejo predvsem kot vse večje globalno onesnaževanje biosfere s kemičnimi snovmi. Višje glive, ki jih proučujemo, se, tako kot mnogi drugi občutljivi organizmi, odzivajo na onesnaževanje predvsem z vse redkejšim pojavljanjem in zmanjševanjem številčnosti populacij. Vse manj jih je in postajajo vse redkejše. Nekatere izumrejo in z njihovim izumiranjem svet izgublja in postaja vse revnejši. Onesnaževanje tal, kiseveda posledično vpliva tudi na onesnaževanje podzemnih vod, vodnega zajetja, izvira in same reke itd., ima lahko dolgoročne učinke na naravo in prebivalstvo, vpliva tudi na pogoje rasti in razvoja gliv in seveda tudi višjih gliv (gob).
Glive so namreč raznolika skupina organizmov in mikroorganizmov, uvrščenih v svoj posebni razred, kajti niso ne rastline ne živali. Za razliko od rastlin, ki fotosintetizirajo, črpajo glive hrano iz razpadajoče organske snovi ali iz živih rastlin in celo živali. Številne igrajo pomembno vlogo pri kroženju snovi v naravi, kjer kot razkrojevalci vračajo hranilne snovi v tla. Za človeka imajo številne vrste gliv velik medicinski in kulinarični pomen, medtem ko so druge škodljive in nevarne. Vplivanje človekovih aktivnosti ter odvisnost človeka od naravne ohranjenosti prostora ljudem pogosto niso jasni. Odraz takšnega mišljenja so zasmetena brezna, divja odlagališča, divja smetišča (tudi neposredno ob reki Rižani), neurejeno čiščenje odpadnih voda, uporaba agrokemičnih sredstev po lastni presoji idr.
Poleg drugih dejavnikov stanje tal pogojuje rast gliv in stanje vodnih virov. Naravne danosti so medsebojno zelo povezane. Zato je lahko tudi učna pot z različnimi vsebinami, saj nas obkrožajo v vsakdanjem življenju in nam tudi pogojujejo našo prihodnost.
IV.
Predvidene destinacije učne poti
Movraška vala z okolico : naravni most, kamnite ponvice za Dvori, presihajoče jezero (hudournik na SV delu vale in požiralnik na JV delu), vodni izvir na Ščurku, vas Movraž, »ušesa Istre« (spodmoli nad Sočergo), cerkev Sv. Akvirik, Keltska utrdba…
Predstavi se tudi stare običaje, navade, kmetijske pripomočke, kulinariko Istranov idr.
Smokvica (Figaruola) Zelena učna pot iz Smokvice do slemena med Kukom in Lačno (tipične rastline, glive in živali) – že izdelana brošura, ki med drugim obravnava tudi posamezne opazovalnice.
Od Kubeda preko doline Rižane do njenega izliva v morje Kubejski grad – tabor v Kubedu 1870, peterokotni stolp, Pesnik Istre Alojz Kocjančič …, Taborska cerkev v Hrastovljah, Kubed in Hrastovlje skozi čas, Posamezna presenečenja na učni poti, Beneška utrdba kraškega roba - tabor v Kubedu 1870 - Kubejski grad – peterokotni stolp - pesnik Istre Alojz Kocjančič - operna pevka Ksenija Vidali … stari most v Kubedu, vodni viri: pralnica, napajalniki za živino, vodnjak v Kubedu, izvir Rakovca)
Od izvira do izliva reke Rižane: cerkev na Zvročku, izvir reke Rižane – Zvroček, ribogojnica, bobri – Zvroček, struga reke Rižane med mostom in zaselkom Žgani, porton pod mostom, Bordonov mlin v Miših, čistilna naprava za kanalizacijske odpadke pri Žganih, vodarna v Cepkih, pomen poplav in onesnaženosti narave, Molino na Bivju, polje med Serminom in cesto za Ankaran pri Molinu, izliv Rižane in predstavitev Luke.
Vabimo vas, da sodelujete in nam pomagate uresničiti zastavljene načrte.
Narava nam bo vrnila kar ji dajemo.
PREDVIDENE OPAZOVALNICE ŽE OB NASTAJANJU PROJEKTA

Ni komentarjev: