Draga Laura,
Tik pred časom, ko bi se spet podala v gozd in uživala v njenih lepotah in pestrosti, stojimo ob tvojem zadnjem počitku in se soočamo z resnico, da prerano za vedno odhajaš od nas. Tisti, ki smo te imeli priložnost spoznati, z bolečino v srcu sprejemamo tvoj tih in nepričakovan odhod.
Že v mladosti si rada nabirala in proučevala gobe. Med organizirane gobarje pa si se vključila že pred 34 leti oz. ob sami ustanovitvi Gobarske družine Koper. Vsa leta si sprejemala in izvrševala številne zadolžitve in funkcije. Svoje naloge si opravljala vestno in zavzeto. Brez tvoje radosti, veselja do dela, energije in doslednosti pri izvajanju nalog, si delovanja društva ne bi mogli zamisliti. Člani se te bomo spominjali tudi po tvojem strokovnem razpoznavanju gliv in prenašanju znanja obiskovalcem gozda in narave, predvsem pa poučevanja najmlajših po šolah in vrtcih.
Odšla si za vedno od svojih najdražjih, od nas vseh, ki smo te imeli radi, te cenili in spoštovali. Žal na koncu vsake življenjske poti ostajajo le spomini. Polno jih je tudi med nami, članicami in člani gobarskega društva. Hvala ti za tvoj prispevek, ki si ga vložila v naše društvo, mi- člani moramo biti – tako si nas učila – tudi nosilci varovanja narave, ter mikoflore.
Hvala ti za vse ure prostovoljnega dela, in za trud, ki si ga namenila proučevanju gob in učenju mladih gobarjev.
Pregovor pravi: Ni mrtev tisti, ki umre, mrtev je tisti, ki je pozabljen!
Tebe, draga Laura ni več med nami. Med nami pa bo vedno ostala tvoja izjemna osebnost in seveda tvoje neprecenljivo delo. Z nami boš tudi v prihodnje, v naših srcih, v naših mislih v naših spominih… nikoli te ne bomo pozabili.
Draga Laura - Pogrešali te bomo
Koper, 29.julija 2022
Prispevek: Ivana Bauman
Ni komentarjev:
Objavite komentar