Zbrali smo se ob 9:30 pred hotelom Fiesa, kjer so nam razdelili, barvne vrečke za ločevanje, ter zaščitne rokavice. Seveda smo kot izkušeni "čistilno-akcijsti" prinesli tudi nekaj svojih pripomočkov.
Že med dogovorom o sodelovanju na dotični čistilni akciji, sem organizatorki gdč. Podlesek Petri, omenil problematiko in onesnaženost Fieških jezer, katera sta, mimogrede zaščitena kot Naravna spomenika. Tako je nas, skupaj s predstavniki društva Anbot, poslala počistiti, okolico večjega jezera, drugo skupinico pa okolico manjšega.
Ker težava ni samo okolica Fieških jezer, temveč tudi vsebina le teh, menim, da bi bilo nujno potrebno, v sodelovanju s ribiči ter potapljači, organizirati obsežno čistilno akcijo. V dveh urah, kolikor je trajala čistilna akcija smo s skupnimi močmi, nabrali kar nekaj odpadkov, seveda ni potrebno posebej izpostavljati, da je bilo največ plastike ter pločevink. Stanje okolice jezer je porazno in v tako kratkem času ter s orodjem, ki smo ga imeli na voljo, več kot toliko nismo uspeli počistiti.
V okolici jezera je še ogromno odpadkov, počititi bi bilo potrebno grmovja, med katerimi se skriva še marsikaj, počistiti dno samega jezera, ter izloviti bi morali vse tujerodne, invazivne vrste živali, katere je na žalost skozi leta naseljeval človek. Tukaj mislim na ti. Rdečevratke (Trachemys scripta elegans), najverjetneje pa se najde tudi kakšna Floridska zemljevidarka (Pseudemys floridana) ter ti. Rumenovratka (Trachemys scripta scripta). Zavedati se moramo da sta Fieški jezeri eni izmed REDKIH drstišč in naravnih habitatov Močvirske sklednice (Emys orbicularis), zavarovane vrste želve, v Sloveniji.
Prav tako, pa je problematičen tudi ribji zarod v reki. Najbolj invazivna vrsta menim, da je Sončni ostriž (Lepomis gibbosus) ter postrvji ostriži (Micropterus salmoides), seveda pa tudi Koi krapi (Cyprinus carpio) ter Zlate ribe (Carassius auratus) ne smejo manjkati. Zasledili pa so tudi prisotnost invazivne volovske žabe (Lithobates catesbianus)
Poleg vseh invazivnih vrst, in poleg Močvirske sklednice pa v Fiesi najdemo tudi avtohtono sladkovodno kozico (Atyaephyra desmarestii, v 60h letih prejšnjega stoletja so v Okolici jezer zasledili tudi redkega kačjega pastirja velika peščenka (Lindenia tetraphylla), katera pa je najverjetneje zaradi zgoraj omenjenih razlogov kasneje izginila. Menim, da n i potrebno omenjati, kolikim pticam nudita jezeri tako vir hrane kot prijetna gnezdišča.
Skratka Flora in Fauna okolice je bogata, zanimiva ter redka, stanje pa na žalost je porazno. Menim, da tako posamezniki, ter odgovorni premalo storijo za dobrobit teh naših obalnih biserov. Dotična čistilna akcija je bila prva po mnogo, mnogo letih in še ta bi morala biti bolj obsežna, s veliko večjo udeležbo in soudeležbo vsaj komunalnega podjetja občine pa tudi tamkanjšnega avtokampa, kateri ima dostop do večjega jezera in ob katerega, spuščajo avtokamperje in kateri pustijo marsikaj za sabo, nekateri tudi njihove zbirne posode fekalnih odpadkov, kar tam izpraznejo. Drugi si za WC izberejo bližnji grm ...
Sami smo bili oddaljeni od obmorske čistilne akcije, tako, da sam nisem videl stanja na obali, a po količini nabrani odpadkov, lahko trdim, da sta jezeri veliko bolj onesnaženi ter nujno potrebni enega "celotnega welness tretmaja" saj smo v okolici večjega jezera, nabrali vidno več odpadkov, kot ob morju in še bi jih lahko!
Akcijo je definitivno potrebno ponoviti, okrepiti in okolico jezer, kot jezera sama urediti!
Foto: Arian Godnič
Ni komentarjev:
Objavite komentar