GLIVE - GOBE IN GOBAR

Glive - gobe in gobar?Gobe so resnično čudež. Iz mikroskopsko majhnih trosov zrastejo v zemlji ali na drevesih tanke, dolge niti, hife, ki se sčasoma razvijejo v raztegnjeno vatsko podgobje, micelj. Če je prehrana micelija zadostna in če ima ta dovolj vlage, se vlakna podgobja odebelijo in dvignejo iz podlage. Nastane plodišče (trosnjak) ali, kakor rečemo, goba.

Ko hodimo po naravi opazimo njene lepote. Gobe ne rastejo zgolj za kuharske sladokusce, pač pa opravljajo pomembno nalogo pri izmenjavo snovi v naravi. Pravi ljubitelji gob jih zato nabirajo s premislekom in varujejo svoje ljubljenke; ne izropajo rastišča do konca in tudi brezsrčno ne uničujejo strupenih gob.

Gobe niso osnovno živilo, marveč bolj začimba. Ker imajo skromno prehrambeno vrednost, so primerne tudi za tiste, ki pazijo na kalorije.

Pravi gobar ne gleda na gobo samo kot na potrošniško dobrino, temveč so zanj glive živi, sestavni del narave, ki je nujno potreben za ohranjanje biološkega ravnotežja.

Še nekaj misli o »gobarjih in gobarjenju«

Vsakdo, ki se poda nabirati gobe, bi moral poznati veljavne predpise o varstvu narave in samoniklih gliv. Predvsem pa bi se v naravi morali obnašati kulturno in spoštljivo do vseh naravnih danosti, ki nas obkrožajo… Poleg članov društev, le redki namreč poznajo veljavno Uredbo o zaščiti samoniklih gliv (Ur.l. RS, 57/98), s katero je med drugim določeno, da ne nabiramo več kot 2 kg gob na dan ali pa lahko utrgamo eno gobo, ki je lahko težja, goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto, prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškoduje rastišče ali podgobje, gobe je treba grobo očistiti že na rastišču,

gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni košari...

Njeno izvajanje oz. nadzor nad izvajanjem Uredbe je milo rečeno pomanjkljiv. Z vandalizmom, onesnaževanjem, in nenazadnje nespoštovanjem pravil prijaznega načina gobarjenja, se povzroča naravi nepopravljivo škodo. Jezi domačinov zaradi vandalizma v gozdu in na poljih se pridružujemo tudi člani društva. Med organizirane gobarje oz. člane društev ne prištevamo take »gobarje«, ki v času rasti gob brez pomislekov v naravi počnejo, kar ne bi smeli. Žal lahko v naravi vsakdo počne kar se mu zahoče, saj nadzora skoraj ni, domačini so nemočni, člani društev prav tako.

Nesprejemljivo se nam tudi zdi, da lahko posameznik formalno pravno uredi dopolnilno dejavnost za nabiranje gob brez kakršnega koli preizkusa znanja o poznavanju gliv in predpisov s tega področja. Prav tako ni sprejemljivo, da lahko vsakdo nabira gobe in jih prodaja, dovoljeno količino, ki jo lahko nabere sam ali skupaj z družinskimi člani ne da bi poznal nevarnosti zastrupitev, strupenih ali vsaj smrtno strupenih gob in njihovih značilnosti, zaščitenih oz. ogroženih vrst gob in ne nazadnje o pravilih naravi prijaznega načina gobarjenja. Vsakdo, ki se poda gobariti, bi moral imeti našteta znanja, še posebej posamezniki ki se ukvarjajo s prodajo in odkupom.

Sprašujemo se tudi kako deluje odkup gob, saj so pogosto primeri prodaje mimo dovoljenega odkupa.

Ne moremo tudi mimo dejstva, da se samonikle glive lahko prodajajo na tržnicah brez predhodnih preverjanj vrste in njihove užitnosti.

Opozoriti moramo tudi na to, da bi glive kot tretje kraljestvo v naravi morale najti svoj prostor tudi v Naturi 2000.

Zaradi pomena gliv za ohranjanje neprecenljivega narodnega bogastva, ki ga imamo v gozdu, pričakujemo, da bo država temu namenila bistveno več pozornosti. Obstoječo zakonodajo je nujno dopolniti in se približati predpisom, ki veljajo v EU. Že pred pridružitvijo Slovenije v EU smo na to problematiko opozorili z dvema posvetoma.

ZELENA UČNA POT SMOKVICA

Širše območje Smokvice je bilo naseljeno že v praz-
godovinskem obdobju. Sama vas, ki se v koprskih
statutih, starih dokumentih in na geografskih kar-
tah največkrat pojavlja z imenom »Figarola« (tudi Fi-
garuola), izvira iz obdobja istrskih mejnih grofov oziro-
ma oglejskih partiarhov. V obdobju Beneške republike
(od 15. do 18. stoletja) je kot del movraške fevdalne
posesti prehajala v roke različnim koprskim fevdalnim
družinam.
Leži sredi podolja na nadmorski višini od 270 do 280 m
med Gračiško in Movraško valo pod Krogom (418 m)
Skozi vas je že v daljnji preteklosti vodila pot iz čičarije
mimo Rakitovca, Movraža, Gračišča in Kubeda prot
Kopru oziroma mimo Črnega Kala proti Trstu.
Namen učne poti v Smokvici je, da učenci (in dru-
gi obiskovalci) spoznajo tipično istrsko vas z vsem
njenimi značilnostmi, rastlinstvo, živalstvo in kamnine
tega področja, da se znajo orientirati, spoznajo tipične
kraške pojave ter uživajo v naravi in lepem razgledu
Učna pot ima devet opazovalnic, za katere so priprav-
ljeni delovni listi, ki jih vodijo skozi naloge.


1. opazovalnica
SMOKVICA
Tu se morajo učenci znati orientirati,
nato pa kartirati osrednji trg in naselj
ob glavni cesti.
S kartiranjem lahko ugotavljamo:
• verodostojnost podatkov na karti
z dejanskim stanjem



• starost in razvoj naselja
• funkcijo naselja - gospodarska,
stanovanjska rekreacijska...
• rabo tal...







2. opazovalnica
POBOČJEVRHA KROGA NAD SMOKVICO
Učenci se ponovno orientirajo, nato
izmerijo naklon pobočja in skušajo iz
tega sklepati na rabo tega pobočja.





3. opazovalnica:
RAZGLEDNA TOČKA NA
VRHU KROGA
Sledi orientacija. Ogledajo si gozd od
tal do krošenj in poskušajo poiskati
rastline in živali, ki poseljujejo gozd.
Merijo pH zemlje pod listavci in iglavci
in primerjajo kislost zemlje.


Izberejo si drevo, grm in cvetočo
rastlino ter določijo njihove lastnosti.
Opišejo živali, ki živijo v zemlji, pod
listjem, na drevesih, grmičevju, v
gozdu in v zraku.





4. opazovalnica:
VRTAČA
Na poti po vrhu Kroga poiščejo značilen
kraški pojav in izmerijo obseg
terpoiščejo rastline in živali, ki poseljujejovrtačo.
Poskušajo ugotoviti še pomenlišajev nato narišejo
panoramsko risbo jugozahodnega pobočja.

5. opazovalnica:
RAZGLED NA HRASTOVLJE
Učenci se orientirajo, ponovijo znameni-
tosti Hrastovelj in značilnosti Kraškega
roba. Opišejo obzidje in znamenitosti
cerkve svete Trojice.




6. opazovalnica:
JAMA - "ŠPILJA"
Ogledajo si jamo, opišejo njene
značilnosti in ugotavljajo zakaj so jo
domačini uporabljali v preteklosti.
V neposredni bližini jame so ostanki
ilirskega naselja gradišča - kaštelirja.


7. opazovalnica:
POBOČJE VRHA - "PESKI"
Na tem mestu si učenci ogledajo
pobočje, prehod iz apnenčastih na
flišna tla. Opišejo avtohtono grmovnico
brnistro in njeno uporabnost...






8. opazovalnica:
FIGOV NASADOgledajo si nasad in naštejejo nekaj
vrst fig. Opišejo pomen fig v prehrani
in njihovo vsestranska uporabnost.
Ugotavljajo pomen fig pri zdravljenju.





9. opazovalnica:
ČEBELAR
Učenci spoznajo in določijo rastline in
drevesa ki medijo. Opišejo čebelnjak,
čebeljo družino, ugotovijo pomen var-
stva narave (škropiva) in zaščite čebe
spoznajo pomen in uporabo medu in
drugih snovi v prehrani, zdravilstvu .







10. opazovalnica:
BRŽAVOVA DOMAČIJA
Ogledajo si domačijo, poiščejo letnico
nastanka, poiščejo značilne rastline z
ta del Slovenske Istre ter ob razstavi
gob spoznajo značilnosti gliv in nekaj
njihovih primerkov.




Na končni opazovalnici Gobarsko-
mikološko društvo Slovenske Istre
predstavi na razstavi gobe (če so) ali
pa si jih ogledajo preko slikovnega
gradiva. Predstavitev spremlja krajše
predavanje o rastiščih gob, njihovi
zaščiti, pravilih nabiranja...

Razstave gob 2006