ZELO REDEK EKZOTIČEN GASTEROMICET

 ZELO REDEK EKZOTIČEN GASTEROMICET

Phallaceae, Phallales, Phallomycetidae, Agaricomycetes, Agaricomycotina, Basidiomycota, goba

 

ASEROЁ RUBRA Labill.

PRVA NAJDBA V SLOVENIJI

AVTOR – NAJDITELJ BAGAR FRANC,

S tem prispevkom opisujem in dokumentiram prisotnost singularnga gasteromiceta avstralskega izvora Aseroё rubra Labill. na območju Portoroža maj 2021. Občasna prisotnost na evropskih tleh je bila obravnavana v Angliji in Nemčiji. V letu 2012 pa je gliva najdena v gozdu Plessiva (občine Cormons – Goricia). Podobni sta si Aseroё rubra in Clathrus archeri – lovkasta mrežnica ki prav tako izvira iz Avstralije.

Verjetnost je, da je prisotnost te glive na lokaciji posledica vsakoletnih ostankov mediteranskega rastlinstva (Kanela), ki se seka za potrebe v poljedelstvu kot opora. V bližini so ciprese in leska. Na tej lokaciji, ki je zavetju, je nekoč bila vrtnarija, sedaj pa stoji portoroška cerkev. Tako kot vse vrste iz rodu Phallales je tudi Aseroё rubra saprofit, ki je vezan na vlažna obdobja z bogatimi olesenelimi ostanki lesa in substrati ter delovanje mrčesa, kateremu je zaupano raznašanje trosov.

ZNAČILNOT VRSTE: nenavadno gobo
opazimo kot cvetočo rožo v majhni posodi, z odurnim smradom po mrhovini. Trosnjak  je sestavljen iz podolgovatega jajčastega ovoja, v katerem je vsajen podolgovat in popolnoma votel bet, na vrhu katerega je razvit vodoravni krog, iz katerega se v radialni in vodoravni smeri razširi od 4 do 9 stožčastih rožnato rdečih krakov, ki so zamazani z zeleno-črnkasto trosno snovjo.

TROSNJAK: je na začetku jajčaste oblike in je popolnoma zaprti, visok do 30 mm in širok do 35 mm, zaključi se dolgim snopom nitkastega micelija, ki je v vijolično beli barvi. Notranjost je sestavljena iz dveh morfološko ločenih plasti, dokaj tankega eksoperidija in precej debelega želatinastega endoperidija. Vertikalni razvoj, kasneje vidnega trosnjaka, povzroči raztrganje eksoperidija in požene iz jajčka. V dnišču pa ostane dokaj trda ne povsem bela volva.

TROSOVNICA: se nahaja na zgornjem okroglem, ravnem delu beta širok je do 30 mm in krakih rožnato rdeče barve dolgih  35 mm, ki so zamazani s sluzasto zeleno - črnkasto glebo. Sluzasta snov pa oddaja močan fekalni smrad, ki privablja mrčes, ta pa ima nalogo raznašanja  trosov. Mrčes pa lahko zaužijejo določene vrste ptic, tako, da je raznašanje trosov zagotovljeno na velikem teritoriju.

BET: visok do 80 mm in širok do 25 mm, je valjaste oblike v dnišči korenasto stanjšan in umeščen v volvo, notranjost je votla in zgoraj okroglo zaprta, zunanjost od sredine proti vrhu v  rožnati barvi, proti dnišču pa nekoliko rumenkast. Star pa je v rožnato rdeči barvi.

MESO: sveže meso je rožnate barve, ki zaudarja po fekalijah, gobasto in je neužitno. Posušeno meso izgubi močan vonj, vendar ostane zaznaven.

TROSI: 4,5-7 x 1,7-2,5 gladki, temni, sluzasta zeleno-črna snov.

RASTIŠČE: je zaenkrat ni povsem definirano. Pojavlja se v mešanih gozdovih med steljo v na rahlo kislih tleh ob obilici vlage. Čas rasti v Sloveniji mesec maj, v Italiji junij.

DOKAZNI MATERIAL: Pri najditelju je na voljo osušek za nadaljevanje raziskav in slike.

Opisal Franc Bagar.

Slovensko ime določil: rdeča lovkarica Bojan Arzenšek

Sinonimi

Aseroë actinobola Corda, in Zobel, Icon. fung. (Prague) 6: 23 (1854)
Aseroë junghuhnii Schltdl., Rep. state botanist edible Fungi New York 1895-99 (Albany): 13 (1847)
Aseroë muelleriana (E. Fisch.) Lloyd [as 'mülleriana'], Mycol. Writ.(7): 18 (1907)
Aseroë pentactina Endl., Iconogr. Gen. Pl.: pl. 1 (1837)
Aseroë rubra f. actinobola (Corda) Sacc., in Berlese, De Toni & Fischer, Syll. fung. (Abellini) 7: 26 (1888)
Aseroë rubra f. junghuhnii (Schltdl.) E. Fisch., Denkschr. schweiz. naturf. Ges. 32: 75 (1890)
Aseroë rubra f. pentectina (Endl.) Sacc., Syll. fung. (Abellini) 7: 26 (1888)
Aseroë rubra Labill., Bull. Murith. Soc. Valais. Sci. Nat. 1: 145 (1800) f. rubra
Aseroë rubra var. actinobola (Corda) E. Fisch., Syll. fung. (Abellini) 7: 26 (1888)
Aseroë rubra var. bogoriensis Pat., Bull. Soc. mycol. Fr. 14: 191 (1898)
Aseroë rubra var. brasiliensis Ulbr., Notizbl. Bot. Gart. Berlin-Dahlem 10: 722 (1929)
Aseroë rubra var. junghuhnii (Schltdl.) E. Fisch., Neue Denkschr. Allg. Schweiz. Ges. Gesammten Naturwiss. 32: 74 (1890)
Aseroë rubra var. muelleriana E. Fisch., Jb. Königl. Bot. Gart. Berlin 4: 88 (1886)
Aseroë rubra var. pentactina (Endl.) E. Fisch., Jb. Königl. Bot. Gart. Berlin 4: 87 (1886)
Aseroë rubra Labill., Bull. Murith. Soc. Valais. Sci. Nat. 1: 145 (1800) var. rubra
Aseroë rubra var. typica E. Fisch., Jb. Königl. Bot. Gart. Berlin 4: 87 (1886)
Aseroë rubra var. zeylanica (Berk.) E. Fisch., Denkschr. schweiz. naturf. Ges. 32: 75 (1890)
Aseroë rubra d muelleriana (E. Fisch.) Sacc. [as 'mülleriana'], in Berlese, De Toni & Fischer, Syll. fung. (Abellini) 7: 26 (1888)
Aseroë zeylanica Berk., London J. Bot. 5: 535 (1846)