NA IZLETU IN IZOBRAŽEVANJU V RIBNICI
Člani in članice Gobarkso-mikološkega društva Slovenske Istre že vrsto let proučujemo zanimivo in okusno gobico, ki ima številna domača imena: marčevka, marčnica, marčna maslenka, podmahovka, polževka, pomladanska sivka, snežka idr. Njeno slovensko ime je marčna polževka, določevalci pa jo prepoznajo pod latinskim imenom Hygróphorus marzúolus.
Njen klobuk je več barven; prevladujejo sivo rjave, tja do črnih barv, ponekod so te barve povsem z modrim navdihom ali v času rasti in pod subsrastom belih odtenkov. Ko jo zagledamo so običajno pred nami sive barve klobuka, ima debele in ozke razmaknjene bele lističe, ki s staranjem sivijo in hitro plesnijo ter rjavijo, so pripete na bet, značilno zanjo je tudi krhko belo meso, običajno pod kožico klobuka sivih barv. Doma je v iglastih in listnatih gozdovih (najdemo jo pod smrekami, jelkami, rdečim borom in bukvami). Pokaže se zelo zgodaj, ko sneg skopni ali ga je še toliko, da se lahko kepamo. Raste v skupinah, tudi posamično ali v velikih šopih, od marca do sredi maja. Ker je užitna oz. celo odličnega okusa in v tem času raste le malo drugih vrst gobic, kaj šele užitnih, je milo rečeno ogrožena. Nevestni nabiralci gob nabirajo še nerazvite gobice in jih izgrebejo iz njenega rastišča, pri tem pa uničijo tudi micelj. Stare primerke je potrebno pustiti v naravi, da lahko odvržejo trose, kar ustvarja pogoje, da se bo ohranila tudi za naše zanamce. Sicer je iskanje marčne polževke je težavno in za nabiralce gob pomeni, več kot le sreča. Organizirani gobarji tudi vemo, da se ne pobere vseh gobic, pustiti jih moramo tudi za njihovo razmnoževanje (dober kmet vedno pusti v kašči seme, da ga bo posejal za drugo leto).
Gostitelji - člani in članice Gobarskega društva Ribnica so nas tudi letos pospremili na rastišča marčne polževke v okolice Ribnice ter nam predstavili številne druge naravne in kulturne značilnosti njihovega kraja. Kar nekaj članic in članov pa se nam je pridružilo iz sosednjega prijateljskega Gobarskega društva Boletus iz Bujštine. Gotovo se bomo ponovno srečali in skupaj ugotavljali stanje rastišč in kaj moramo organizirani gobarji poznati ter na kaj opozarjati, da bomo naravno bogastvo ohranili za naše zanamce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar