Konec prejšnjega tedna je bilo zelo burno. Prijatelji iz različnih društev so nam poslali povabila za udeležbo na njihovih praznovanjih - razstavah (Ljubljana, Hočevje, Celje ...), vsem vabilom se nismo mogli odzvati, vsaj smo si že prej rezervirali obisk pri prijateljih iz Šmartnega. Njihovo povabilo je nam je bilo dano že veliko pred drugimi oz. že pri njihovem obisku - taborjenju in potepanju po Kopru in Istrskih vaseh - naših pristnih domačih krajih. Žal se izleta ni udeležilo večje število naših članov, ker je v tem času višek trgatve v Istri. Kljub temu se nas je izleta udeležilo 30 članov. Autobus je odpeljal iz Pirana rano zjutraj skozi Izolo, Koper in Bertoke po avtocesti proti Šmartnemu. V Lukovici na počivališču smo si oddahnili in popili jutranjo kavico. Pot nas je vodila do izvoza za Velenje. Skozi Velenje in dalje smo se pripeljali do Šmartnega, kjer so nas vljudno sprejeli gostitelji s prigriskom, čajem in poživilom.
Po dobrodošlici, prigrisku in kratkem klepetu so nas gostitelji popeljali v njihove bližnje gozdove na gobarjenje. Verjetno smo se pri tem rahlo všteli, od zadnjega dežja je milo premalo dni, da bi gobe rastle. Verjetno je bil naš izlet - obisk za teden do 10 dni prezgoden.
Ne glede na vse smo imeli čudovit pohod po neokrnjeni naravi v svežem zdravem gozdnem zraku. Na prelepih travnikih smo si nabrali tudi nekaj zdravilnih zelišč (šentjanževke, smetlike, rmana ...). Kljub vsemu smo nabrali kar lepo število primerkov gob za malo razstavo. Gostitelji so nas pogostili z gobovim golažem. Gospod Jože Lekše je opravil determinacijo in kratko predavanje o razstavljenih gobah in zdravilnih zeliščih.
Pozdravil nas je tudi domači župan s soprogo Popeljali smo se v bližnji Legen na ogled cerkve sv. Jurija. Za oboževalce kulturne dediščine in posebnih znamenitostih je bilo to veliko doživetje. Ob povratku v "tabor" nas je čakalo novo presenečenje. Domači mojstri kuhinje so nam pripravili pojedino dobrot z roštilja, seveda smo bili "sestradani od samega žrtja". Sledilo je prijateljevanje in klepet.
Čas je neusmiljeno hitel in že je odbila ura slovesa, namreč predpisi voznika autobusa so narekovali, da moramo kreniti proti domu. Poslovili smo se in si zaželeli vse naj...
Več fotografij si lahko ogledate v albumu slik
Prispevek: Viktor Udovič
Foto : Jani Popit
Ni komentarjev:
Objavite komentar