ZELENA UČNA POT OD KUBEDA DO HRASTOVELJ

Zelena učna pot OD KUBEDA DO HRASTOVELJ



Z učno potjo od Kubeda do Hrastovelj želimo
učence seznaniti z značilnimi elementi pokra-
jine v Slovenski Istri. Namen je spodbuditi
učence k opazovanju narave, gibanju v njej
in vrednotenju naravne in kulturne dediščine.
Učenci spoznavajo povezanost kamninske
zgradbe s kmetijsko izrabo tal in naravnim
rastjem, značilnosti istrske vasi in življenja v
preteklosti, znanimi Istrani, ki so bili tu doma
ter kulturno dediščino. Urijo se v orientaciji in
opazovanju v naravnem okolju ter spoznavajo
pomen varovanja okolja. Naloge so primerne
za učence tretje triade. Učna pot ima šestnajst
opazovalnic, za vsako opazovalnico so priprav-
ljeni delovni listi z nalogami, ki jih učenci rešijo
v pisni obliki.



1. opazovalnica
VODNI VIR
Ob spremstvu poiščejo pot do vodnega
vira, ugotovijo namen zgradbe, skicirajo
znak za varovanje vodnih virov in pojas-
nijo pomen varovanja vodnih virov.






2. opazovalnica
KUBED - PRI MOSTU
Ob prihodu v Kubed se učenci orienti-
rajo v širšem (slovenskem) in ožjem
(istrskem) prostoru, pojasnijo pomen
mostu in ceste ob kateri stojijo.




3. opazovalnica
OSKRBA Z VODO
Ob poti skozi Kubed opazujejo objekte
namenjene oskrbi z vodo, poiščejo let-
nice njihove izgradnje, objekte označijo
na karti, skicirajo objekt za napajanje
živine in sklepajo o času izgradnje vo-
dovodnega omrežja v vasi.




4. opazovalnica
VHOD IN POBOČJE KUBEJSKEGA GRADU (I.)
Preberejo tekst na delovnem listu, opa-
zujejo iglasta drevesa in določijo vrsto
bora, ki raste na tem področju.





VHOD IN POBOČJE KUBEJSKEGA GRADU (II.)
Poiščejo in določijo rastline, sklepajo
kako so prilagojene na sušo. Naredijo
preizkus trdnosti apnenca in fliša in po-
jasnijo delovanje vode na obe kamnini.





5. opazovalnica
KUBEJSKI GRAD (I.)
Na zemljevidu Kubeda poiščejo
posamezne dele vasi in določi svoje
stojišče, sprehodijo se skozi del vasi –
Grad in označijo posamezne zgradbe na
karti - tlorisu.





KUBEJSKI GRAD (II.)
S pomočjo besedila v prilogi rešijo
naloge o strateškem pomenu Kubeda v
preteklosti, nato z opazovanjem rešijo
naloge o arhitekturnih značilnosti zvoni-
ka in starega dela Kubeda pod Gradom.







KUBEJSKI GRAD (III.)
Najprej s pomočjo kompasa določijo smeri
neba, spoznajo flišne predele v okolici,
z opazovanjem določijo rabo in namem-
bnost tal na teh območjih ter ugotovijo
glavne kulturne rastline (vinogradi, koruza,
krompir, ...).



KUBEJSKI GRAD (IV.)
S pomočjo karte in opazovanja širše
okolice z vrha zvonika se urijo v orient-
aciji ter določijo objekte v naravi glede
na smeri neba. Preberejo napise na
zvonu, izpišejo podatke in poskušajo
razložiti bistvo oziroma sporočilo
napisa.


KUBEJSKI GRAD (V.)
Seznanijo se s pesnikom Alojzom
Kocjančičem, Kocjančičevo nagrado in
operno pevko Ksenijo Vidali. Poiščejo po-
datke o taboru v Kubedu v 19. stoletju ter
sklepajo na njegov pomen v tem pros-
toru. Rešitve nalog poiščejo na besedilih
v prilogi in spominski plošči na zvoniku.




Alojz Kocjančič
Duhovnik in pesnik Alojz Kocjančič se
je rodil v Kubedu 20. maja 1913. Po
končanem petem razredu osnovne šole
šolanje nadaljeval v Gorici. Leta 1937 je
kot mlad duhovnik prvič maševal v rojst
nem Kubedu. Kot duhovnik je služboval
še v Buzetu nato pa dolgo let v Koštabon
in nazadnje v Klancu pri Kozini. Pesmi je
pričel pisati že v osnovni šoli. Znani sta
njegovi pesniški zbirki »Šavrinske pesm
in »Brumbole«. V pesmih je opeval Istro
njeno usodo in ljudi. Umrl je 19. novem-
bra 1991 in je pokopan v Kubedu. Obaln
občine vsako leto podelijo Kocjančičevo
nagrado za posebne dosežke pri obliko-
vanju kulturne podobe Istre.




Ksenija Vidali –Žebre
Stara rodbina v Gradu je družina Vidali.
Iz te družine izvira priznana operna pe-
vka Ksenija Vidali. Rojena je bila 1913.
leta v Trstu. Starša sta bila iz Kubeda,
zato je tudi mala Ksenija pogosto
preživela počitnice pri sorodnikih, v ro-
jstni vasi svojih staršev. Glasbeno pot je
pričela s šolanjem v Trstu, izpopolnjeva-
la se je v Benetkah in Milanu. Pevsko
kariero je pričela v ljubljanski Operi,
nato je pela v različnih opernih hišah
po Evropi. Po letu 1965 se je posvetila
pedagoškemu delu – učila je mlade pe-
vce. Umrla leta 2004.



6. opazovalnica
ČISTILNA NAPRAVA KUBED
Učenci spoznajo načine čiščenja od-
padnih voda in razmišljajo o pomenu
čiščenja le teh.





7. opazovalnica
V OLJKAH
Z opazovanjem določajo lastnosti oljke
in prilagoditve na podnebje, ponovijo o
njeni uporabi, sklepajo o razširjenosti
oljčnih nasadov v pokrajini glede na
nadmorsko višino oz. klimatske pogoje.



8. opazovalnica
V OLJKAH POD GLAVNO CESTO
Pojasnijo pomen obdelovalnih površin v
terasah in sklepajo o razlogih za njihov
zaraščanje.








9. opazovalnica
UŽITNE DIVJE RASTLINE
Prepoznajo dve užitni divji rastlini, nji-
hovo uporabnost v prehrani človeka in
ogroženost zaradi poseganja človeka v
njihov življenski prostor.






10. opazovalnica
JASA NA DNU DOLINE
Opazujejo površje in sklepajo o nas-
tanku dolin, se orientirajo s pomočjo
kompasa in karte ter poimenujejo vzp
ine, ki jih obkrožajo, določijo tip rastja
ga povežejo s kamninsko zgradbo.




11. opazovalnica
KULTURNA KRAJINA – RABA TAL
Primerjajo rabo tal na apnencu in na
flišu ter utemeljijo vzroke za razlike,
ugotovijo vrste obdelovalnih površin na
flišnih tleh in poiščejo najbolj pogosto
namembnost tal.




12. opazovalnica
PESKI V HRASTOVLJAH
Določijo vrsto kamnine, preizkušajo
trdnost kamnine in pojasnijo vzroke in
posledice erozije ter poiščejo možnosti
preprečevanja le-te.



13. opazovalnica
KIP ŠAVRINKE
Preberejo o kiparju Jožetu Pohlenu in
preberejo pesem Alojza Kocjančiča .
z pesmi izluščijo osnovne podatke o
življenju Šavrink, spoznajo njihovo pot,
njihovo vlogo v družini in dopolnijo opis
Šavrinke z narečnimi izrazi.


14. opazovalnica
CERKEV SV. TROJICE
Ob ogledu zunanjosti poiščejo
značilnosti cerkve, v notranjosti pa s
pomočjo razlage in opazovanju rešijo
naloge o freskah .



15 opazovalnica
VAS HRASTOVLJE
Pojasnijo značilnosti pozidave vaške
ulice in sklepajo o vzrokih za tak način
gradnje, kartirajo vaško ulico in podajo
svoje mnenje o obnovi starega vaškeg
jedra.





16. opazovalnica
OGLED GALERIJ
Ogledajo si galeriji slikarja Viktorja
Snoja in kiparja Jožeta Pohlena. V nji
so razstavljena umetniška dela, ki
predstavljajo le majhen del njunega
umetniškega ustvarjanja.




VIKTOR SNOJ
Akademski slikar, restavrator, pub-
licist in pesnik, se je rodil leta 1922
v Ljubljani. Že v mlajših letih se je
preselil v Slovensko Istro.

Bil je edennajzvestejših sodelavcev
Pokrajinskega muzeja v Kopru.
Svoja dela je raztavlja
v ljubljanski Mali galeriji (prva razstav
leta 1955). Krasu je posvetil slikarski
cikel Spomini na Kras, ki je nastajal v
60-letih.
Za svoja dela je bil večkrat nagrajen.

JOŽE POHLEN
“Moja umetnost je mediteranska, daleč
stran od kontinentalne, pa vendar zgolj
samo istrska, rada pa bi bila zgolj samo
hrastoveljska.”
Iz napisanega je moč razbrati tesno
navezanost na Hrastovlje, kjer se je
rodil 19. 3. 1926. Njegovo likovno nad-
arjenost so odkrili zelo zgodaj.




Obiskoval je Inštitut za likovno umetnost v Firenc-
ah in Akademijo za likovno umetnost v
Ljubljani. Za svoja dela je prejel številne nagrade.
Njegovo bogato ustvarialno izražanje je prekinila
smrt 28. 10. 2005. Pokopan je v Hrastovljah.