Gobarsko-mikološko društvo Slovenske Istre

UČENCI OŠ Elvire Vatovec Prade v Luki Koper

2012-01-13T17:38:00.011+01:00

LUKA KOPER - NAŠE OKNO IN VRATA V SVET
(poročilo)

Luka Koper je edino večje slovensko pristanišče. Ima dva pomola tretji pa se še gradi.
V Luki je bila potniška ladja, ki ima 18 nadstropij, visoka pa je 63m, v Luko Koper pride poleti vsako nedeljo. Blizu potniške ladje je skladišče z bananami. Na prvem pomolu pa je bila privezana barka Euroferry Malta, ki lahko prevaža največ 3000 avtomobilov. Blizu vstopa v Luko je v zaprtih prostorih- skladiščih bela pločevina, iz nje izdelujejo avtomobile. Ob Izlivu reke Rižane je privezana vojaška barka Triglav. Dolga je 49m, široka 9m, največja hitrost, ki jo lahko doseže pa je 50 km. V Luki je najglobje dno 18m. V Luki je tudi zelo velika garažna hiša. Sprejme lahko 6500 avtomobilov. Na terminalu za les le ta pobarvajo z različnimi barvami zato, da vejo v katero državo je namenjen.

Aleks Lazar

Naš vodič je bil gospod Viktor. V Luki Koper imajo veliko skladišč z avtomobili. Leta 1958 je v Luko Koper prišla prva ladja. Ladja ni prišla s tovorom ampak le, da bi otvorili Luko Koper. Imenovala se je Gorica. Privezala se je na prvem pomolu. Preden je nastalo pristanišče je bilo tam morje. Največja potniška ladja, ki je pristala v Luki Koper je imela 3181 potnikov. Največja tovorna ladja za avtomobile, ki se je privezala je imela 4.000 avtomobilov. V zaprtih skladiščih skladiščijo drage in elektronske stvari, v odprtih pa stvari, ki so lahko na odprtem. V Luki Koper imajo tudi privezano bojno ladjo, ki se imenuje Triglav. Prva se imenuje Ankaran. Triglav ima prostora za 24 članov posadke. Ladja je dolga devetinštirideset metrov, v širino pa meri devet metrov. Največja hitrost ladje je 24 vozlov na uro. Imajo tudi velike bele cevi, katere imajo tekoči trak, da lahko prevažajo sipki tovor. Imajo veliko napravo, ki jo kličejo Krpan, ki ima svojo črpalko za blato, ki ga odlaga tudi na oddaljenosti 4.000 metrov.Ta naprava poglablja morsko dno. Svetovni super tanker ne pluje, ker so ga bombardirali v zalivski vojni. Sedaj je tanker na Dubaju. Luka Koper polni tudi avtocisterne z gorivom za avione. Gorivo za avione je v velikih belih kapsulah označenimi s črkami in števili. Največji terminal je terminal za razsuti tovor. Železova ruda prihaja iz Brazilije. Železovo rudo razkladajo jo z dvigali.

Tim Kramberger

LADJA

Prišla je ladja v pristanišče
in se zavezala ob parkirišče.

Na njej postaven kapitan
je pomahal vsem nam.

Z nje ljudje so prihiteli
in po Kopru oddrveli.

Od veselja so kričali
in golobi so zafrfotali.

Ko so mesto obhodili,
so se spet k ladji napotili.

Ladja se je odvezala
in v širno morje zarezala.
Marta De Faveri

Modro morje,
modra ladja.

Na ladji
modri kapitan svetuje.

Z modre ladje
se mornarjev pesem čuje
Sara Čerenič

Ladja je lahko majhna ali velika,
na njej je kapitan,
ki ga hčerka v rame špika.

Ta ladja potuje na otok Lanan,
kjer je veliko banan
in je en mali vulkan.

Na otoku je tˇ˝ko tiho,
da se niti muhe ne sliši.
Fotograf je naredil zanimivo sliko.
Nika De Faveri

LADJA V PRISTANIŠČU

Ladja v Koper pripluje,
le kaj prevaža iz dežele tuje?

Les, premog ali živila,
mogoče pa čisto nova vozila.

Pisani kontejnerji lepo naloženi,
z velikim žerjavom so hitro razloženi.

V pristanišče prihajajo tudi turisti
in spoznavajo lepote v Slovenski Istri.
Gregor Babič

9. decembra 2011 smo odšli v Luko Koper. Vodil nas je naš prijatelj Viktor. Videli smo viličarje, vlačilce, ki pomagajo ladjam priti v pristanišče, reko Rižano, čistilno napravo… V Luki Koper mi je bilo zelo lepo.

Mateja Stančič

Zjutraj sem skoraj zamudila avtobus. Ko smo prišli v Luko Koper sem najprej zagledala veliko avtomobilov. Med ogledom so nam podarili banane. Bili smo jih zelo veseli. Videli smo tudi bojno ladjo Triglav. Naš vodič Viktor nam je povedal veliko stvari o njej. Povedal nam je še da drugim državam priskrbimo premog. Ko smo končali ogled, smo v šoli delali plakate.

Eva Omahen

Učenci 5. razredov in mentorice Mirjana Rumin, Ondina Kavrečič in Helena Novak
OŠ Elvire Vatovec Prade

PREDNOVOLETNO SREČANJE

2011-12-20T16:36:00.010+01:00

Letos smo organizirali pred novoletno srečanje drugače kot smo naredili v preteklih letih. Vedno smo organizirali taka srečanja v gostinskih obratih. Lanskoletno srečanje nam ni bilo po volji predvsem zaradi tega, ker je bilo v restavraciji še veliko drugih gostov, zato nismo mogli izvesti svojega programa kot smo si ga zastavili. Zaradi prevelikega števila obiskovalcel se nismo mogli sprostiti oz. smo bili vedno drug drugemu v napoto. Letos smo se odločili, da k praznovanju povabimo še naše stalne prijatelje s katerimi imamo veliko skupnih interesov:

KULTURNO DRUŠTVO ŠAVRINI IN ANKA ŠAVRINKE iz Gračišča in DRUŠTVO ZA VSESTRANSKI RAZVOJ VASI SMAKVICA "FIGARUOLA" iz Smokvice. Krajevna skupnost Gračišče nam je odstopila prekrasno dvorano v domu skupnosti v Gračišču za kar se ji zahvaljujemo. V petek 16.12.2011 smo se ob 18 00 uri zbrali v lepem številu (90 udeležencev). Dobre volje ni manjkalo.

Pridni organizatorji so poskrbeli za veselo in hudomušni igrici "presenečenje v vreči"

in skeč v čakalnici "čakanje na zdraviški pregled". Oba prispevka sta do solz nasmejala prisotne.

Ob domačih zvokih pridnih godcev smo se tudi zavrteli.

Za dobro in izdatno hrano je poskrbela priznana picerija "CITY BURGER". Za dobro kapljico domačega refoška in malvazije kot tudi za sladkarije so poskrbeli člani in članice društva.
Prispevek: Viktor Udovič
Foto Jani Popit

NARAVOSLOVNI DAN Z OSNOVNO ŠOLO ŠMARJE

2011-11-22T18:42:00.006+01:00

NARAVOSLOVNI DAN Z OSNOVNO ŠOLO ŠMARJE dne 28.10.2011

Že pred časom sem spoznala ravnatelja osnovne šole Šmarje Edija Glavino in nekatere učiteljice ter varuške. Vsem je bilo skupno to, da ljubijo naravo. Svoje znanje poglabljajo in hkrati ga posredujejo učencem njihove šole. Prirejajo pohode v naravo , kjer otroci uživajo v družbi sovrstnikov in na prijeten način spoznavajo rastlinstvo, živalstvo ter naravne lepote naših krajev.

Učiteljica tretjega razreda ga. Sonja Cergol me je zaprosila, da kot poznavalka gob učencem predstavim pomen gobarstva. Ob organizaciji naravoslovnega dne se je tovarišica Lucija (priimek?) povezala gozdarjem Zvonetom Sadarjem in z menoj, da smo v šolskem prostoru predstavili različne vrste lesa (listje različnih dreves, izsek debla, furnir…) ter nekaj primerkov svežih gliv, ki sva jih z možem nabrala na področju Brezovice, Divače in Brkinov (naj pripomnim, da v tem času je izredno malo gliv v naravi) . Gobarsko-mikološko društvo Slovenske Istre, pa je ob tej priliki šoli podarilo plakate o nekaterih strupenih, pogojno užitnih in užitnih glivah.

Ob 8 uri so se zbrali vsi učenci od prvega do petega razreda. Za popotnico smo prejeli štručko kruha in čokoladno mleko in že smo se odpravili na pot novim spoznavanjem narave. Prva postojanka je bila v Šmarjah ob spomeniku, kjer je gozdar v imenu Gozdnega gospodarstva pozdravil učence. Nato so mi predali besedo. V imenu našega gobarsko –mikološkega društva in svojem imenu sem pozdravila vse prisotne . Nato sem učencem prebrala mojo pesnitev »Golobica«, ki se mi je porodila v gozdu, ko sem prav za njih iskala primerke gliv. Po njihovih obrazkih in ploskanju sem imela prijeten občutek in tako smo nadaljevali pot.

Pot smo nadaljevali skozi vas na travnik do gozda. Med potjo smo se ustavljali, kjer sva z gozdarjem (vsak iz svojega področja) učencem razlagala o sestavi gozdnih tal, drevesnih vrstah in o pomenu gliv na gozd in rastlinstvo. Otroci so skrbno opazovali drevesa, gozdna in travniška tla, kar se jim je obrestovalo.

Opazili so drobne gobice. Pobrali smo dva primerka ob katerih sem jim razložila kako glivo odtrgamo, očistimo in na kaj moramo biti pozorni. Razpoloženje je bilo spontano in prijetno, saj je bilo čutiti, da je tem otokom in učiteljicam narava blizu in jo ljubijo.

Ob 12 uri smo se vrnili v šolo. Učenci posameznih razredov so si ogledali razstavljene primerke drevesnih vrst in gliv.

Ugotavljam, da je veliko otrok, ki jih zanimajo glive. Nekateri so imeli veliko vprašanj in so si želeli podrobneje ogledati posamično gobico.

Prepričana sem, da je vsak od nas na tem pohodu spoznal nekaj zanimivega in novega.

GOLOBICA Koper, 23.10.2011

KO MAJHNA SEM BILA, KOT VI,

SVA Z BABICO PO GOBE ŠLI.

PO GOZDU SVA HODILI,

SE SVEŽGA ZRAKA NAUŽILI,

KO KAR NAENKRAT SE USTAVI,

ME NEŽNO POBOŽA PO LASEH

IN TAKO MI PRAVI:

»POGLEJ, POGLEJ TAM GOLOBICO

IN JURČEK ZRAVEN NJE STOJI!«

POGLEDALA SEM NA DREVO,

DA VIDELA BI KJE JE PTIČKA

IN ZRAVEN NJE FANTIČKA.

SE BABICA JE NASMEJALA,

PRIJELA ME JE ZA ROKO:

»POGLEJ NA TLA« MI JE DEJALA,

»SAJ MEDVE SVA PO GOBE ŠLE

IN TISTIM GOBAM JE TAKO IME!«.

OBE SVA SE ZAKROHOTALI

IN GOBICI V KOŠARO DALI.

HODILI SVA ŠE KAR NAPREJ

IN BABICA ME JE UČILA:

KAKO SE GOBO PREPOZNA - KAKO NABIRA

IN KAKŠNO ŠE IME IMA:

LISIČKA, JEŽEK, TUREK, DED….

- KAKO JE LEP TA GOBJI SVET-

IN GLEJ, ČEZ GOZD JE POLETELA PTICA,

BILA JE BELA GOLOBICA.

Napisala: Blanka Kavrečič

Prispevek: Blanka Kavrečič

Foto: Blanka Kavrečič

UTRINKI IZ SMOKVICE

2011-11-21T15:48:00.012+01:00

21. oktobra letos smo se odpeljali v Smokvico, kje smo peti razredi imeli naravoslovni dan. Bilo je sončno in zelo vetrovno. Spremljal in vodil nas je prijatelj Viktor, gobar in dober poznavalec naših krajev. Najprej smo si ogledali trg vaško cerkev. Med vzponom proti vrhu nam je gozdar razložil o rastlinstvu, gozdu in nam pokazal gozdna tla. Po malici smo se stlačili v majhno kraško jamo. Z vrha planote smo videli vasi pod kraškim robom: Črni kal z veličastnim viaduktom, Hrastovlje z znano cerkvico, Loko in druge. Za zaključek smo si ogledali še najlepšo vaško domačijo, Bržanovo, kot ji pravijo.

na izletu sem se imel res lepo, saj smo videli in spoznali veliko novih reči.

Aleks

Meni je bilo najboljše, ko smo nabirali in lomili lapor.

Besmir

Všeč mi je bilo, ko smo obiskali Bržanovo domačijo.

Eva

V Smokvici mi je bilo zelo lepo.

Naučil sem se, katere vasi so v okolici Smokvice in kje leži. Najlepše mi je bilo, ko smo prišli na vrh in sem videl gore, črnokalski most in Hrastovlje z utrdbo še iz časa Turkov. Gospod Viktor, gobar, pravi, da je verjetno tam živel Martin Krpan. Pokazal nam je še nekaj gob in lišajev, ki rastejo tam, kjer je čist zrak. Čudno mi je bilo drevo, ki ima veje le na eni strani. Hruška, ki je rasla iz kamna, se je lani posušila.

Tega dne verjetno ne bom nikoli pozabil, zaradi Viktorja in močne burje, ki nas je pošteno prepihala.

Samo

Ta mrzel, vetroven jesenski dan mi je bil zelo všeč.

Videli smo različne rastline. Šli smo v eno majhno jamico iz apnenca. Lomili smo kamne iz laporja. Zdaj ga ne bom pozabila. Gospod Viktor je omenil zapuščeno vasico Zanigrad, ki jo zelo dobro poznam, saj imamo tam hišo. Zanigrad je rojstna vas mojega nonota. Tam se vsako leto zbere veliko ljudi in žegnajo konje. Nazadnje smo šli v Bržanovo domačijo, ki ima 10 obokov. Nastala je leta 1823. Videli smo prostor, kjer so nekoč bili gojili prašiče. Če ostali prašiči niso upoštevali pravil prvega prašiča, so jih morali zaklati.

Ta dan bo nepozaben.

Amedeja

V petek, 21. oktobra, smo imeli naravoslovni dan v Smokvici. Cilj je bil spoznati Smokvico in vse o njej.

Razdeljeni v skupine smo reševali naloge. Pri tem so nam pomagali Viktor, njegov prijatelj z gobarskega društva in gozdar. Spoznali smo naravo, okolico Smokvice in Bržanovo domačijo.

Gabrijel

Na kmetijskem sejmu smo se sprehajali po šotoru in predstavljali gobo. Tam smo spoznali prijatelja Viktorja, ki nas je vodil tudi v Smokvici in njeni okolici. Veliko nas je naučil.

Tinkara, Anastazija, Ruben, Žiga

V Smokvici mi je bilo najbolj všeč, ko smo hodili v strmino. lep je bil tudi razgled sz vrha nad Smokvico. Še posebej pa mi je bilo všeč, ko nas je gospod Viktor peljal v jamo. Iz Smokvice smo prinesli nekaj kosov apnenca, laporja in peščenjaka. Tega dne mi je bilo res lepo.

Glen

21. oktobra smo dopoldan preživeli v Smokvici. Vreme je bilo sončno, ampak mrzlo zaradi burje. naš vodič je bil gobar Viktor Udovič, ki je bil tudi prijatelj mojega dedka. Zapomnila sem si, da se Smokvici reče tudi Figaruola, kar izhaja iz besede figa.

Mateja

Najlepše mi je bilo, ko nas je gospod Viktor peljal v jamo.

Alex

GOBICA GRE V SMOKVICO

Nekoč živela gobica je,

vsak dan si pela je pesmice.

Bila je vesela,

saj v gozdu veliko prijateljev je imela.

Nekega dne odločila se je,

da na izlet v Smokvico gre.

Videla je mnoge vasi

in različne gozdne poti. Gregor, Mateja, Mark

UGANKA

Imam klobuček in bet,

čeprav ne plešam balet.

V gozdu sem doma,

poberi me, na.

Nekatere smo strupene,

druge pa užitne in temno rumene.

Jaz sem ____________.

Tinkara, Anastazija, Ruben, Žiga

Učenci 5. razredov OŠ Elvire Vatovec iz Prad z učiteljicami in spremljevalci

PRISPEVEK SO PRIPRAVILI: Učenci 5. razredov OŠ Elvire Vatovec iz Prad z učiteljicami in spremljevalci

Foto: učiteljice

OBISK IZ SEŽANE

2011-11-09T19:33:00.003+01:00

Kar nekaj časa je moralo miniti, da smo uspeli se dogovoriti za obisk naših najbližjih prijateljev tako krajevno kot tudi po dobrem - zglednem sodelovanju. Ne nazadnje je prav Gobarsko društvo iz Sežane imelo veliko zaslug pri ustanavljanju našega društva pred davnimi več kot dvajsetimi leti.

Kar lepa in številčna skupina, kateri se je pridružilo tudi nekaj naših članov smo si ogladali Luko Koper in staro mestno jedro Koper. Želodci so postajali nadležni in željni po nečem pristnem domačem pravem Istrskem. Pot nas je peljala skozi in mimo lepih Istrskih vasi po vijugasti cesti do Kubeda. in prav tu v Kubedu je te dni odprla vrata znana

OSMICA PRI JAKOMINOVIH. Bobiči z domačo klobaso, domačim kruhom in odličnim refoškom in odlično postrežbo so se vse želodčne dadloge potešile.

Čas nas je preganjal - še veliko smo imeli za videti, mimo Gračišča in Smokvice smo se napotili po naši prekrasni Učni poti od Movraža, Spodmolov in Naravnega mosta do Dvorov.

Tu smo se morali obrniti za 360 stopinj in nazaj v Gračišče. Pot smo nadaljevali do Sv. Antona do Marezig za popoldansko kavico, po kratkem postanku smo nadaljevali pot do Kopra, Šmarij, Sv. Petra, Dragonje, Portoroža, Strunjana in Izole nazaj v Koper na Martinovanje v šotor pri vinski kleti - VINA KOPER v Škocjanu.

Prispevek: Viktor Udovič
Foto: Neda Skubin

MALA RAZSTAVA GOB V " PLANETU TUŠ"

2011-11-09T18:16:00.016+01:00

Vodja Planeta Tuš iz Kopra go. Marjetka Vodopija Lampe nas je povabila, da bi organizirali manjšo razstavo gob. Manjšo zato, ker je letošnje leto zaradi dolgotrajne suše neprimerno za rast samonilklih gliv - gob. Kljub temu smo se organizirali in s pomočjo prijateljev iz Ilirske Bistrice g. Toneta Vrha nabrali kar solidno število primerkov.

Popoldansko izmeno je dopolnila še s svojo zbirko dvajsetih gob go. Blanka

Razstavili smo tudi nekaj primerkov lesnih gob, ki nam jih je posodilo Gobarsko društvo iz Ribnice in nekaj vrst gojenih gob. razstavo samo smo popestrili tudi z degustacijo pečenih šampinjonov.

Prijatelj našega društva in stalni soudeleženec na naših razstavah gospod Smuk iz Bevk je poskrbel, da so si obiskovalci razstave in nakupovalnega centra le-to privoščili.

Prispevek: Viktor Udovič
Foto: Neda Skubin

OSREDNJA RAZSTAVA - KMETIJSKI SEJEM

2011-11-03T21:50:00.001+01:00

Lahko mirno rečemo, da je bil letošnji sejem kmetijstva v Kopru eden najlepših oziroma najbolj prijeten.

Lahko bi rekli, da se je na njem cedilo olje, vino, mleko in med. Sejem je bil oprt v soboto 8. in v nedeljo 9. oktobra. Obisk je bil letos res rekorden. Posebej je bilo veliko obiskovalce v nedeljo.

Prav v nedeljo so v Luko Koper priplule tri potniške ladje s polnim številom tujih in tudi nekaj domačih potnikov - turistov. Naj omenimo, da je kot vsako nedeljo v tej sezoni Luko Koper obiskala tretja največja potniška ladja na svetu "VOJAGER OF THE SEAS" s kapaciteto 3188 potniki in 1181 člani posadke.

Na sejmu so se predstavili - razstavljali proizvajalci različnih domačih dobrot: čebelarji s proizvodi čebel, vrtnarji z raznimi povrtninami in zelenjavo, sadjarji s pestro paleto sadja, oljkarji, vinarji z odlično kapljico, ni manjkalo niti odličnih peciv in drugih sladkarij, predstavili so se sirarji, proizvajalci mesnih delikates...., tudi domače živali niso izostale in še in še.

Seveda kot vsako leto do sedaj smo se predstavili tudi mi gobarji s svojo osrednjo razstavo samoniklih gliv - gob. Letošnja sezona za rast gob je prav gotovo ena najslabših v zadnjih letih. Na naših terenih oziroma v naših gozdovih v Istri, Krasu in Brkinih ni niti znaka o gobah. Da smo lahko izvedli razstavo smo morali poiskati tuje terene: Gorenjska, Notranjska.. Posebej se še moramo zahvaliti Gobarskima društvoma Ribnice in Ilirske Bistrice za pomoč pri nabiranju gob. Kljub vsem težavam smo uspeli razstaviti 127 različnih vrst gob.

Z nami sta na stojnicah razstavljala tudi gojitelja gob G. Bojan Smuk iz Bevk in G.Andrej Gregori iz Podkorena. Naša letošnja razstava je bila po izjavah vsakoletnih obiskovalcev naših razstav ena najlepših.

Razstavljene gobe sta olepšali s svojim doprinosom tudi učenki Osnovne šole Elvire Vatovec iz Prad, ki sta predstavljali dve živi rdeči mušnici. Zanimanje za našo razstavo med obiskovalci sejma je bilo ogromno. Posebej so bili nad razstavo navdušeni tujci - turisti s potniških ladij in drugi.

S firmo Smuk smo pripravili tudi degustacijo pečenih šampinjonov. Izkupiček smo namenili za dobrodelne namene, tudi ta akcija je bila dobro sprejeta - ocenjena. Predvidevamo, da si je našo razstavo ogledalo v obeh dnevih več kot 5.000 obiskovalcev.

Prispevek: Viktor Udovič
Foto: Jani Popit, Neda Skubin, Blanka Kavrečič in arhiv Luke Koper

RAZSTAVA GOB V PLANET TUŠU V KOPRU

2011-11-02T16:06:00.001+01:00

		SEZNAM GOB	RAZSTAVLJENIH V	PLANET TUŠU
1	55	Agáricus subperonátus	Opasani kukmak	U
2	91	Amanita citrina	Citronasta mušnica	PU
3	105	Amanita muscaria	Rdeča mušnica	S
4	108	Amanita ovoidea	Jajčasta mušnica	U Zaščitena
5	109	Amanita pantherina	Pegasta mušnica	S
6	115	Amanita rubescens	Rdečkasta mušnica	PU
7	157	Armillaria ostoyae	Črnomekinasta mraznica	PU
8	209	Boletus edulis	Jesenski goban,	U
9	210	Boletus erythropus	Žametasti goban	PU
10	223	Boletus pinophilus	Borov goban	U
11	265	Calvatia utriformis	Senožetna plešivka	MU
12	271	Cantharellus cibarius	Navadna lisička	U
13	308	Chroogomphus rutilus	Bakrenasti polžar	U
14	433	Coprinus atramentarius	Prava tintnica	PU
15	436	Coprinus comatus	Velika tintnica	MU
16	568	Cortinarius dibaphus	Pisana koprenka	UN
17	599	Cortinarius glaucopus	Kolobarniška koprenka	U
18	616	Cortinarius infractus	Scefrana koprenka	S
19	740	Cortinárius splendens	Sijajna koprenka	SS
20	766	Cortinarius traganus	Lilasta koprenka	S
21	788	Cortinarius violaceus	Vijoličasta koprenka	U
22	965	Fomes fomentarius	Bukova kresilka	MU
23	966	Fomitopsis pinicola	Smrekova kresilača	NU
24	983	Ganoderma adspersum	Debela pološčenka	NU
25	1036	Gymnopilus sapineus	Jelkova plamenka	NU
26	1056	Hebeloma crustuliniforme	Solzeča medlenka	NU
27	1068	Hebeloma sacchariolens	Sladkobna medlenka	NU
28	1131	Hydnum repandum	Rumeni ježek	U
29	1203	Hygrophorus	Hijacintna polževka	U
30	1223	Hygrophorus pudorinus	Hojeva polževka	U
31	1247	Hypholoma capnoides	Sivolistna žveplenjača	U
32	1252	Hypholoma fasciculare	Navadna žveplenjača	S
33	1257	Hypholoma sublaterítium	Opečnata žveplenjača	PU
34	1415	Lactárius detérrimus	Smrekova mlečnica	U
35	1464	Lactarius scrobiculatus	Jamičasta mlečnica	PU
36	1465	Lactarius semisanguifluus	Navadna sirovka	U
37	1478	Lactarius vellereus	Polstena mlečnica	PU
38	1512	Leccinum quercinum	Hrastov turek	U
39	1636	Lycoperdon perlatum	Betičasta prašnica	MU
40	1644	Lyophyllum decastes	Rjavi zajček	U
41	1654	Lyophyllum transforme	Podvihani zajček	U
42	1664	Macrolepiota procera	Orjaški dežnik	U
43	1677	Marasmius alliaceus	Lukova sehlica	U
44	1707	Melanoleuca grammopodia	črtasta gostolistka	NU
45	1799	Mycena polygramma	Nažlebičena čeladica	U
46	1881	Oudemansiella mucida	Sluzasta širokolistka	U
47	1884	Oudemansiella radicata	Zavita širokolistka	U
48	2027	Piptoporus betulinus	Brezova odpadljivka	MU
49	2029	Pleurocybella porrigens	Zleknjena školjkarica	MU
50	2048	Pluteus cervinus	Jelenova ščitovka	U
51	2066	Pluteus Romellii	Romellova ščitovka	U
52	2110	Psathyrella multipedata	Stonoga črnivka	NU
53	2153	Pycnoporus cinnabarinus	Cinobrasti drobnoluknjičar	NU
54	2164	Ramaria flavescens	Grmovnata griva	U
55	2225	Russula alutacea	Ustrojena golobica	U
56	2237	Russula aurea	Zlatolistna golobica	U
57	2244	Russula cavipes	Votlobetna golobica	NU
58	2312	Russula nigricans	Črneča golobica	NU
59	2315	Russula ochroleuca	Okrasta golobica	U
60	2316	Russula olivacea	Olivna golobica	PU
61	2357	Russula Vinosa	Murkina golobica	U
62	2387	Scleroderma citrinum	Navadna trdokožnica	MU
63	2491	Trametes gibbosa	Grbasta ploskocevka	NU
63	2498	Trametes versicolor	Pisana ploskocevka	NU
65	2508	Tremiscus helvelloides	Uhati drhtavež	U
66	2523	Tricholoma album	Bela kolobarnica	NU
67	2571	Tricholoma saponaceum	Milnata kolobarnica	PU
68	2578	Tricholoma sejunctum	Vretenasta kolobarnica	PU
69	2591	Tricholoma ustale	Osmojena kolobarnica	NU
70	2601	Tricholomopsis rutilans	Rdečkasta trhlenka	PU
71	2653	Xerocomus badius	Kostanjasta polstenka	U

RAZSTAVA GOB V PLANET TUŠU V KOPRU

2011-11-02T16:06:00.000+01:00

		SEZNAM GOB	RAZSTAVLJENIH V	PLANET TUŠU
1	55	Agáricus subperonátus	Opasani kukmak	U
2	91	Amanita citrina	Citronasta mušnica	PU
3	105	Amanita muscaria	Rdeča mušnica	S
4	108	Amanita ovoidea	Jajčasta mušnica	U Zaščitena
5	109	Amanita pantherina	Pegasta mušnica	S
6	115	Amanita rubescens	Rdečkasta mušnica	PU
7	157	Armillaria ostoyae	Črnomekinasta mraznica	PU
8	209	Boletus edulis	Jesenski goban,	U
9	210	Boletus erythropus	Žametasti goban	PU
10	223	Boletus pinophilus	Borov goban	U
11	265	Calvatia utriformis	Senožetna plešivka	MU
12	271	Cantharellus cibarius	Navadna lisička	U
13	308	Chroogomphus rutilus	Bakrenasti polžar	U
14	433	Coprinus atramentarius	Prava tintnica	PU
15	436	Coprinus comatus	Velika tintnica	MU
16	568	Cortinarius dibaphus	Pisana koprenka	UN
17	599	Cortinarius glaucopus	Kolobarniška koprenka	U
18	616	Cortinarius infractus	Scefrana koprenka	S
19	740	Cortinárius splendens	Sijajna koprenka	SS
20	766	Cortinarius traganus	Lilasta koprenka	S
21	788	Cortinarius violaceus	Vijoličasta koprenka	U
22	965	Fomes fomentarius	Bukova kresilka	MU
23	966	Fomitopsis pinicola	Smrekova kresilača	NU
24	983	Ganoderma adspersum	Debela pološčenka	NU
25	1036	Gymnopilus sapineus	Jelkova plamenka	NU
26	1056	Hebeloma crustuliniforme	Solzeča medlenka	NU
27	1068	Hebeloma sacchariolens	Sladkobna medlenka	NU
28	1131	Hydnum repandum	Rumeni ježek	U
29	1203	Hygrophorus	Hijacintna polževka	U
30	1223	Hygrophorus pudorinus	Hojeva polževka	U
31	1247	Hypholoma capnoides	Sivolistna žveplenjača	U
32	1252	Hypholoma fasciculare	Navadna žveplenjača	S
33	1257	Hypholoma sublaterítium	Opečnata žveplenjača	PU
34	1415	Lactárius detérrimus	Smrekova mlečnica	U
35	1464	Lactarius scrobiculatus	Jamičasta mlečnica	PU
36	1465	Lactarius semisanguifluus	Navadna sirovka	U
37	1478	Lactarius vellereus	Polstena mlečnica	PU
38	1512	Leccinum quercinum	Hrastov turek	U
39	1636	Lycoperdon perlatum	Betičasta prašnica	MU
40	1644	Lyophyllum decastes	Rjavi zajček	U
41	1654	Lyophyllum transforme	Podvihani zajček	U
42	1664	Macrolepiota procera	Orjaški dežnik	U
43	1677	Marasmius alliaceus	Lukova sehlica	U
44	1707	Melanoleuca grammopodia	črtasta gostolistka	NU
45	1799	Mycena polygramma	Nažlebičena čeladica	U
46	1881	Oudemansiella mucida	Sluzasta širokolistka	U
47	1884	Oudemansiella radicata	Zavita širokolistka	U
48	2027	Piptoporus betulinus	Brezova odpadljivka	MU
49	2029	Pleurocybella porrigens	Zleknjena školjkarica	MU
50	2048	Pluteus cervinus	Jelenova ščitovka	U
51	2066	Pluteus Romellii	Romellova ščitovka	U
52	2110	Psathyrella multipedata	Stonoga črnivka	NU
53	2153	Pycnoporus cinnabarinus	Cinobrasti drobnoluknjičar	NU
54	2164	Ramaria flavescens	Grmovnata griva	U
55	2225	Russula alutacea	Ustrojena golobica	U
56	2237	Russula aurea	Zlatolistna golobica	U
57	2244	Russula cavipes	Votlobetna golobica	NU
58	2312	Russula nigricans	Črneča golobica	NU
59	2315	Russula ochroleuca	Okrasta golobica	U
60	2316	Russula olivacea	Olivna golobica	PU
61	2357	Russula Vinosa	Murkina golobica	U
62	2387	Scleroderma citrinum	Navadna trdokožnica	MU
63	2491	Trametes gibbosa	Grbasta ploskocevka	NU
63	2498	Trametes versicolor	Pisana ploskocevka	NU
65	2508	Tremiscus helvelloides	Uhati drhtavež	U
66	2523	Tricholoma album	Bela kolobarnica	NU
67	2571	Tricholoma saponaceum	Milnata kolobarnica	PU
68	2578	Tricholoma sejunctum	Vretenasta kolobarnica	PU
69	2591	Tricholoma ustale	Osmojena kolobarnica	NU
70	2601	Tricholomopsis rutilans	Rdečkasta trhlenka	PU
71	2653	Xerocomus badius	Kostanjasta polstenka	U

TEDEN MOBILNOSTI

2011-09-19T17:36:00.013+02:00

Pangea – društvo za varovanje okolja Koper je organizator vsak

oletne prireditve

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI

in EKO TEDEN

v Mestni občini Koper. Naše društvo je sodelovalo kot že nekaj let do sedaj s svojo stojnico. Ponavadi uredimo tudi manjšo razstavo svežih gob, žal letos tea nismo mogli narediti zaradi velike suše, v takih razmerah ne rastejo gobe.

Na stojnici smo razstavili nekaj lepih primerkov lesnih gob, gozdnih plodov, umetnih gob in naš propagandni material - plakate in zgibanke. Za popestritav prireditve so nam pomagali učenki Osnovne šole Gračišče ZALA in ŽIVA oblečeni v lični rdeči mušnici.

Obisk stojnice je bil zadovoljiv glede na obisk celotne prireditve.

Prispevek: Viktor Udovic

Foto: Neda Skupin

MEDNARODNA SREČANJA MLADIH

2011-09-12T17:10:00.003+02:00

Kulturno izobraževalno društvo KID PiNA Multimedijski in mladinski center nas je povabil, da za slušatelje na tem mladinskem srečanju mladih iz 6 držav: Češka, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Turčija opravimo delavnico v lepi Istrski vasi Kozloviči na temo Gobarsko društvo in narava.

Na izmenjavi je sodelovalo 30 udeležencev. Predstavili smo jim naše delovanje v društvu, povezanost društva z naravo. Posebej smo povdarili osveščanje mladih s pravilnim odnosom do narave - gozda in vsega kar nam le-ta daje. Posebej smo povdarili naše aktivnosti poučevanja mladih po naših učnih poteh, v šolah, vrtcih, domovih upokojencev in zdravstvenih ustanovah.

Žal zaradi suše jim nismo mogli pokazati rasti gob v gozdu, zato smo pripravili manjšo razstavo lesnih in zdravilnih gob in jim obrazložili njih uporabo oz. delovanje. Razdelili smo jim naše zgibanke.

po izjavi organizatorja je naša delavnica dobro uspela.

Prispevek: Viktor Udovič
Foto: Pina

IZLET S SMOKAVCI PO REZIJI

2011-09-07T16:20:00.004+02:00

Kot se spododobi po vsaki uspešno zaključeni akciji - delu sledi tudi primerna nagrada. Uspešno smo organizirali in izvedli najlepšo Šagro v Slovenski Istri "ŠAGRO KUR EN BOT" zato smo bili akterji akcije nagrajeni s čudovitim enodnevnim izletom v REZIJO zibelko po Evropi znanih brusačev. Ljudje, ki so si v preteklosti s teškim delom služili kruh za preživetje svojih družin. Vsepovsod so opravljali svoja dela brušenja - ostrenja nožev, škarij in drugega orodja, popravila poškodovanih dežnikov in drugih družinskih pripomočkov.

Z dvema polnima avtobusoma smo se zgodaj zjutraj odpravili na pot. Po nekaj urah vožnje je bilo porebno napolniti prazne želodce z obilno in skrbno pripravljeno malico, kjer ni manjkalo domačih dobrot od peciva do žlahtne kapljice.

Po ogledu lepega kraja in zanimovsti v kulturnem domu, ogledu muzeja brusačev in drugega se je prileglo dobro kosilo in zabava z vaškim ansablom, petjem in veseljačenjem.

Prispevek: Viktor Udovic

Foto: Neda Skupin

MEDNARODNO SREČANJE NA ROGLI

2011-08-26T15:14:00.002+02:00

Gobarsko društvo Kostanjevka iz Zreč nas je tudi letos povabilo na 12. MEDNARODNO SREČANJE GOBARJEV NA ROGLI. Naše društvo se je udeležilo v največjem številu med vsemi društvi. Žal je bil kljub temu odziv manjši kot smo predvidevali, zato smo število obiskvalcev dopolnili s prijatelji.
Srečanja so se udeležili poleg slovenski gobarskih društev tudi društva iz Republike Hrvaške, Republike Italije ...
Sprejem je bil odlično pripravljen. organizator se je močno potrudil in mu zato izrekamo iskrene čestitke in pohvalo.

Opravili smo 2 (dvo) urno nabiranje gob v prekrasnih hozdovih. Zaradi slabih razmer za rast samoniklih gob (suša) smo nabrali kar nekaj gob. Determinatorji so pridno opravili determinacijo s čudovito razstavo nabranih primerkov. poskrbeli so tudi za nagrade najlepših, največjih in največjo količino nabranih gob po društvih. Po gozdnem sprehodu se je prav dobro prilegel pohorski lonec. tudi za zabavo in sproščeno druženje je bilo dovolj časa.

Organizatorju in članom Gobarskega društva Kostanjevka HVALA LEPA.
Prispevek: Viktor udovic
Foto: Neda Skupin

RESSELOV GAJ ANKARAN

2011-08-17T22:50:00.008+02:00

V sodelovanju z Zavodom za gozdove Republike Slovenije - enota Sežana je tudi letos opravilo naše društvo akcijo vzdrževanja in čiščenja poti po Naravnem parku "RESELOV GAJ V ANKARANU".

Dela je opravljalo 11. Avguta osem (8) naših članov opreljenih z nahrbtnimi motornimi kosami, motorno žago, škarjami, vilami in drugim orodjem za to vrsto del.

Zaradi velike količine padavin v letošnjem letu je bila zaraščenost poti zelo velika, kljub temu, da smo že lansko leto opravili veliko delo. Letos je bila predvsem velika poraščenost s travo.

Prispevek: Viktor Udovič
Foto: Jani Popit